Tehnični pogoji, katerim morajo ustrezati posamezne naprave na vozilih, so po tem pravilniku tehnični normativi, ki so predpisani za posamezne vrste teh naprav.
Tehnični normativi učinkovitosti zavornih sistemov motornih in priklopnih vozil so dani v naslednji tabeli:
Tabela 1
&fbco;binary entityId="24b8388e-6190-465b-9ea2-9ac68ebed814" type="png"&fbcc;
Normativi iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo za vozila, ki se premikajo, in sicer ob naslednjih pogojih:
1)
da je površina, po kateri se vozila premikajo vodoravna, ravna, suha in ima sodobno vozišče;
2)
da med vožnjo ne piha veter z večjo hitrostjo od 3 m/s;
3)
da temperatura koluta ali zunanje površine bobna ne presega 10 °C;
4)
da znaša hitrost v začetku zaviranja najmanj 50 km/h - za osebne avtomobile, najmanj 40 km/h - za druga motorna vozila, in najmanj 80% največje hitrosti za motorna vozila, ki ne morejo doseči omenjenih hitrosti.
Normativi iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar se motorno ali priklopno vozilo preskuša na mestu. V tem primeru mora biti razmerje med seštevkom zaviralnih sil na obodu vseh koles, zavrtih z delovno zavoro, in skupno maso vozila večje ali enako predpisanim vrednostim zavornega koeficienta. Normativi za posamezne osi morajo znašati najmanj 30% predpisanega zavornega koeficienta za posamezna vozila.
Normativi za pomožno zavoro iz drugega odstavka tega člena smejo biti manjši za 25% od predpisanih - za vozila, ki so bila izdelana oziroma izdelana in vključena v promet do 1. januarja 1980, razen za osebne avtomobile.
Zavorni sistem delovne zavore mora zdržati minimalno silo na pedalu delovne zavore najmanj 100 daN.
Na vseh vozilih, ki imajo vgrajene naprave za trajno uravnavanje zaviranja sorazmerno s spremembo obremenjenosti, morajo biti na vidnem mestu vsi tehnični podatki za uravnavanje te naprave.