Za delavce, ki se pošiljajo na začasno delo v tujino na podlagi 3., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona ter na drugih, z zakonom določenih podlagah, veljajo smiselno določbe o pogojih, ob katerih se pošiljajo na začasno delo v tujino delavci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona.
S sklepom, da se pošljejo delavci na začasno delo v tujino na podlagi 5. in 6. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona, se določi v skladu s samoupravnim splošnim aktom, katere pravice iz dela in po delu bo delavec še naprej uveljavljal v organizaciji združenega dela, ki ga je poslala na začasno delo v tujino.
S sklepom iz drugega odstavka tega člena, da se pošljejo delavci na začasno delo v državo, s katero je sklenjena mednarodna pogodba o socialnem zavarovanju, se določi, da se morata organizacija združenega dela in delavec skupaj opredeliti, v kateri državi bo delavec v skladu z mednarodno pogodbo uveljavljal varstvo iz 1. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, upoštevajoč pri tem interes organizacije združenega dela, ki ga pošilja.
Če da pristojni tuji organ na skupno zahtevo organizacije združenega dela in delavca, ki je vložena v skladu s sklenjeno mednarodno pogodbo, soglasje, da se za delavca, poslanega v tujino na podlagi 5. in 6. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona, ne uporabljajo predpisi o socialnem zavarovanju v državi začasne zaposlitve, organizacija združenega dela med njegovo začasno zaposlitvijo v tujini nadaljuje njegovo obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri pristojnih samoupravnih interesnih skupnostih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.