Kadar delavec pri delu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, njene višine pa ni mogoče ugotoviti ali bi ugotavljanje škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina določi v pavšalnem znesku.
Delavcu se določi pavšalna odškodnina za:
1.
nespoštovanje odpovednega roka, v katerem bi moral še ostati na delu, za vsak mesec pred potekom roka 20% povprečnega skupnega osebnega dohodka delavca zadnjih treh mesecev pred povzročitvijo škode;
2.
uporabo delovnih sredstev, materiala, surovin in službenih avtomobilov v delovnem času in izven njega za privatne namene v višini od 10 do 100% povprečnega skupnega osebnega dohodka delavca zadnjih treh mesecev pred povzročitvijo škode;
3.
vsak neopravičen izostanek z dela se obračuna v višini 1/23 povprečnega mesečnega skupnega osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode;
4.
vsak neopravičen prihod na delo z zamudo in predčasni odhod z dela se obračuna za vsako polno uro v višini 1/8 povprečnega dnevnega skupnega osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.