(1)
Z ostankom proizvodnje lahko njegov imetnik ravna kot s stranskim proizvodom in ne kot z odpadkom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
nadaljnja uporaba ostanka proizvodnje je zagotovljena,
2.
ostanek proizvodnje se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov,
3.
ostanek proizvodnje nastaja kot sestavni del proizvodnega procesa in
4.
ostanek proizvodnje izpolnjuje zahteve, določene za uporabo take snovi ali predmeta s predpisi, ki urejajo proizvode ter varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, njegova nadaljnja uporaba pa ne bo škodljivo vplivala na okolje in človekovo zdravje.
(2)
Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če:
1.
ima imetnik ostanka proizvodnje pogodbo z nadaljnjimi uporabniki o njegovi prodaji ali
2.
dolgoročno obstaja trg za prodajo ostanka proizvodnje,
3.
je ostanek proizvodnje uporaben v celoti in
4.
se ostanek proizvodnje pred prodajo ne skladišči dlje kot tri leta.
(3)
Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če je treba za neposredno uporabo ostanka proizvodnje izvesti le spiranje, sušenje, homogenizacijo, nadzor nad kakovostjo ali drug običajen industrijski postopek, ki je potreben zaradi spremembe velikosti ali oblike materiala, homogenizacije ali sušenja. Med običajne industrijske postopke se ne štejejo postopki, ki se izvedejo zaradi izločitve neželenih ali nevarnih snovi od ostanka proizvodnje.
(4)
Šteje se, da je pogoj iz 3. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je iz tehničnih značilnosti proizvodnega procesa razvidno, da je ostanek proizvodnje pripravljen za nadaljnjo uporabo in je tudi dejansko poslan v nadaljnjo uporabo.
(5)
Šteje se, da je pogoj iz 4. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ostanek proizvodnje ustreza tehničnim standardom za proizvode, če pa teh standardov ni, uporaba takega stranskega proizvoda ne sme biti prepovedana. Ostanek proizvodnje mora ustrezati tudi zahtevam iz predpisov, ki urejajo varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, ter Uredbe REACH, če zahteve iz nje za tak stranski proizvod veljajo.
(6)
Imetnik ostanka proizvodnje mora pri odločitvi o tem, ali gre v primeru iz prvega odstavka tega člena za stranski proizvod ali odpadek, upoštevati Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu Razlaga o odpadkih in stranskih proizvodih (COM(2007) 59 konč. z dne 21. februarja 2007), ki je dosegljivo v slovenskem jeziku na spletnih straneh Komisije.
(7)
Imetnik, ki z ostankom proizvodnje ravna kot s stranskim proizvodom, izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka tega člena dokazuje s:
1.
pogodbo o prodaji stranskega proizvoda med imetnikom in kupcem ali
2.
strokovno analizo trga, iz katere je razvidno, da ima stranski proizvod dolgoročno zagotovljeno trženje,
3.
tehnično dokumentacijo o proizvodnem procesu (tehnološko shemo proizvodnega procesa), iz katere je razvidno, da ostanek proizvodnje nastaja kot sestavni del proizvodnega procesa in da je uporaben brez nadaljnje obdelave v skladu z 2. točko drugega odstavka tega člena, in
4.
slovenskim tehničnim soglasjem v skladu z zakonom, ki ureja gradbene proizvode, dokazilom o njegovi registraciji v skladu z Uredbo REACH ali drugim dokazilom, ki izkazuje primernost proizvoda za dajanje na trg.
(8)
Imetnik iz drugega odstavka tega člena mora ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju predložiti kopijo dokazil iz prejšnjega odstavka, če ministrstvo ali inšpektor to zahteva.
(9)
Ne glede na določbe prvega do osmega odstavka tega člena je ostanek proizvodnje odpadek, kadar je s predpisi, ki urejajo proizvode ali odpadke, ali predpisi EU, ki urejajo proizvode ali odpadke, določeno, da je treba s tem ostankom proizvodnje ravnati kot z odpadkom ali pa je njegova nadaljnja uporaba prepovedana.