39. člen
(vsebina okoljevarstvenega dovoljenja)
Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 36. člena te uredbe določi:
1.
klasifikacijske številke nenevarnih ali nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo,
2.
skupno količino odpadkov, ki se letno lahko obdelajo,
3.
skupno količino nevarnih odpadkov, ki se letno lahko obdelajo,
4.
kraj obdelave odpadkov z navedbo parcelne številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin,
5.
postopek in metodo obdelave odpadkov,
6.
ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje zaradi obdelave odpadkov,
7.
tehnične in druge zahteve za obratovanje naprave, zlasti ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in ogrožanja človekovega zdravja v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, če je za obdelavo odpadkov potrebna,
8.
stopnjo energetske učinkovitosti naprave, če se okoljevarstveno dovoljenje nanaša na sežig ali sosežig odpadkov z energetsko predelavo,
9.
zahteve v zvezi s skladiščenjem odpadkov pred obdelavo in ravnanjem s preostanki odpadkov po obdelavi,
10.
obseg in vsebino obratovalnega monitoringa, če je ta določen s posebnim predpisom, in morebitne druge oblike nadzora nad obremenjevanjem okolja, če je to potrebno,
11.
zahteve v zvezi z ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po prenehanju obdelave odpadkov, če je to določeno s posebnimi predpisi, in
12.
zahteve v zvezi s prevzemanjem odpadkov, če gre za primer iz tretjega odstavka 36. člena te uredbe.