(1)
Usposabljanje arhitektov obsega:
a)
skupno vsaj pet let študija s polno časovno obveznostjo na univerzi ali v primerljivi izobraževalni ustanovi, ki se konča z uspešno opravljenim izpitom na univerzitetni stopnji, ali
b)
najmanj štiri leta rednega študija na univerzi ali v primerljivi izobraževalni ustanovi, ki se konča z uspešno opravljenim izpitom na univerzitetni stopnji, skupaj s potrdilom o opravljeni dveletni poklicni praksi v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(2)
Glavni predmet študija iz prvega odstavka tega člena mora biti arhitektura. Študij uravnoteženo pokriva teoretične in praktične vidike usposabljanja arhitektov ter zagotavlja, da si ti pridobijo vsaj naslednja znanja, veščine in kompetence:
a)
sposobnost arhitekturnega projektiranja, ki izpolnjuje tako estetske kot tudi tehnične zahteve;
b)
ustrezno poznavanje zgodovine arhitekture in arhitekturnih teorij ter z njimi povezanih umetnosti, tehnologij in družbenih ved;
c)
poznavanje upodabljajočih umetnosti kot vpliva na kakovost arhitekturnega projektiranja;
č)
ustrezno znanje o urbanizmu in prostorskem načrtovanju ter veščine, potrebne za načrtovanje;
d)
razumevanje odnosa med ljudmi in zgradbami, med zgradbami in njihovim okoljem ter razumevanje potrebe, da se zgradbe in prostori med njimi prilagodijo potrebam ljudi in njihovim medsebojnim razmerjem;
e)
razumevanje poklica in vloge arhitekta v družbi, zlasti pri pripravi idejnih zasnov, ki upoštevajo družbene dejavnike;
f)
razumevanje raziskovalnih metod in metod za pripravo idejne zasnove projekta;
g)
razumevanje prostorskih, arhitekturnih in gradbenih načrtov ter konstrukcijskih in tehničnih težav, povezanih z načrtovanjem stavb;
h)
ustrezno poznavanje fizikalnih težav, tehnologij in delovanja stavb, tako da se njihova notranjost uredi udobno in zavaruje pred podnebnimi dejavniki v okviru trajnostnega razvoja;
i)
potrebne veščine za projektiranje, ki omogočajo izpolnjevanje zahtev uporabnikov stavb v okviru stroškovnih omejitev in gradbenih predpisov;
j)
ustrezno poznavanje izvajanja del, organizacije, predpisov in postopkov, vpletenih v uresničevanje projektnih zasnov, in vključevanje načrtov v sistem celovitega prostorskega načrtovanja.
(3)
Število let visokošolskega študija iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS.
(4)
Poklicna praksa iz točke pod b) prvega odstavka tega člena se izvaja po končanih prvih treh letih študija. Vsaj eno leto poklicne prakse temelji na znanju, veščinah in kompetencah, pridobljenih med študijem iz drugega odstavka tega člena. Poklicna praksa se izvaja pod nadzorom osebe ali organa, ki ga določi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Nadzorovana poklicna praksa se lahko izvaja v kateri koli državi. Poklicno prakso oceni Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.