3. člen
(uradni jezik)
Uradni jezik Državne revizijske komisije je slovenščina.
Če ima stranka v postopku revizije sedež v občini, v kateri živi italijanska narodna skupnost, in če posluje v italijanskem jeziku, Državna revizijska komisija na njeno zahtevo izda odločitev o posameznem zahtevku za revizijo v slovenščini in italijanščini.
Če ima stranka v postopku revizije sedež v občini, v kateri živi madžarska narodna skupnost, in če posluje v madžarskem jeziku, Državna revizijska komisija na njeno zahtevo izda odločitev o posameznem zahtevku za revizijo v slovenščini in madžarščini.
Listine, ki so bile izdane v tujem jeziku in so pomembne za odločitev o posameznem zahtevku za revizijo, je dolžna stranka v postopku Državni revizijski komisiji predložiti v overjenem prevodu v slovenski jezik.