16. člen
(dodeljevanje zahtevkov za revizijo)
Po prejemu zahtevka za revizijo predsednik Državne revizijske komisije s sklepom dodeli zahtevek za revizijo pristojnemu senatu, določi predsednika in člane senata ter enega ali več poročevalcev, oziroma dodeli zahtevek za revizijo posameznemu članu Državne revizijske komisije.
Poročevalec je član senata, ki poda obrazloženo poročilo, katero vsebuje povzetek zahtevka za revizijo, navedbo pomembnejših dejstev ter predlog za odločitve senata.
Predsednik Državne revizijske komisije ob dodelitvi zahtevka za revizijo, določi, kateri delavci Državne revizijske komisije sodelujejo pri pripravi predloga za odločitve senata oziroma posameznega člana o zahtevku za revizijo. Člani senata oziroma posamezni član dajejo naloge delavcem Državne revizijske komisije ter vodijo njihovo delo povezano s posameznim zahtevkom za revizijo.
Za odločanje o posameznem zahtevku za revizijo predsednik Državne revizijske komisije določi senat oziroma posameznega člana, odvisno od zahtevnosti primera, pri čemer upošteva vrednost predmeta javnega naročila, obsežnost dokumentacije in druge okoliščine, ki so pomembne za presojo zahtevnosti posameznega primera in določila ZRPJN.
Posamezni član Državne revizijske komisije odloča o zahtevku za revizijo, če v skladu s tem poslovnikom ni potrebno imenovati senata, če je Državna revizijska komisija o podobni zadevi že izdala odločitev ali če zaradi različnih okoliščin ni mogoče imenovati senata.
Če posamezni član Državne revizijske komisije po pregledu dokumentacije ugotovi, da bi glede na zahtevnost zahtevka za revizijo moral o njem odločati senat, predlaga predsedniku Državne revizijske komisije, da imenuje senat za odločanje o tem zahtevku.
Najmanj trije člani Državne revizijske komisije lahko zahtevajo od predsednika Državne revizijske komisije, da za odločanje o zahtevku za revizijo imenuje senat in pri tem navedejo razloge za svojo zahtevo.