TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točki VI izreka tako, da se točka VI izreka sodbe na novo glasi:

„VI. Tožena stranka je dolžna tožniku za čas od 1. 4. 2011 dalje do ponovne reintegracije v delovno razmerje obračunati bruto plače, odvesti vse pripadajoče davke in prispevke in mu plačati neto plače skupaj z zakonitimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne plače dalje, to je od 5. v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo, pri čemer se za čas od 1. 4. 2011 do 30. 6. 2011 nadomestilo plače zniža za prejeti znesek nadomestila za čas brezposelnosti v višini 2.186,97 EUR neto.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi oprave projektnega dela se lahko sklene za več kot dve leti samo, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V nasprotnem primeru je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR, čeprav je podan zakoniti razlog za sklenitev.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga opravljanja projektnega dela je bila s tožnikom sklenjena za več kot 2 leti, vendar ne za ves čas trajanja projekta A. Tožnik je opravljal kontrole v okviru projekta A., ki so se financirale iz tehnične pomoči A.. V pogodbi o zaposlitvi je bilo določeno, da se ta sklepa za čas trajanja projekta, ki se financira iz tehnične pomoči A. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi bil ukrep „tehnična pomoč“ kakršenkoli projekt znotraj projekta A. Tehnična pomoč je finančni instrument, ki zagotavlja uspešno implementacijo A.. in ni samostojni projekt. Takšen status tehnične pomoči pa ne more biti zakonita podlaga za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, se šteje, da je bilo delovno razmerje med strankama sklenjeno za nedoločen čas.