V 2. členu se štirinajsta alineja spremeni tako, da se glasi:
» »e-račun« pomeni račun ali drugo enakovredno knjigovodsko listino, ki je bila izdana, poslana in prejeta v strukturirani elektronski obliki, ki omogoča samodejno in elektronsko obdelavo, skladno s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi s posebnimi predpisi in standardi, ki enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki;«.
Za štirinajsto alinejo se dodajo nove petnajsta do devetnajsta alineja, ki se glasijo:
»- »sintaksa« ima enak pomen kot v Direktivi 2014/55/EU;
-
»evropski standard« je standard za izdajanje e-računov, ki ga pripravi evropska organizacija za standardizacijo in je javno objavljen na način in pod pogoji, določenimi v Direktivi 2014/55/EU;
-
»naročnik« je naročnik, kot ga opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncedent, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, ali javni partner, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo;
-
»gospodarski subjekt« je gospodarski subjekt, kot ga opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncesionar, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, ali zasebni partner, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno- zasebno partnerstvo;
-
»pogodba« je pogodba ali okvirni sporazum o izvedbi javnega naročila, kot jo opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncesijska pogodba, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, ali pogodba o javno-zasebnem partnerstvu, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Za pogodbo se šteje tudi naročilnica ali drug akt, ki je podlaga za izstavitev oziroma prejem e-računa;«.
Dosedanji petnajsta in šestnajsta alineja postaneta dvajseta in enaindvajseta alineja.