29. člen
(napotitev delavca na delo v drug kraj)
(1)
Delodajalec lahko trajno napoti delavca na delo v drug kraj brez njegove privolitve, če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše opredeljen.
(2)
Na delo v drug kraj ne more biti napoten:
-
delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
-
delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let,
-
delavec, če razporeditev lahko vpliva na poslabšanje njegovega zdravja, kar izhaja iz mnenja izvajalca medicine dela,
-
delavec, ki neguje težje duševno in telesno prizadetega družinskega člana,
-
delavec, katerega delovno mesto je oddaljeno več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja, kjer biva,
-
delavka z otrokom v starosti do 3 let, če pot traja več kot dve uri.