13. člen
(vrstni red razprave)
Vrstni red razprave določi predsednik državnega sveta.
Predlagatelj določene zadeve, ki je sprejeta na dnevni red seje, lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
Za njim dobijo besedo poročevalci delovnih teles, člani državnega sveta in drugi povabljeni udeleženci seje državnega sveta, ki so se prijavili k besedi.
Predsednik daje besedo članom državnega sveta po vrstnem redu, kakor so oddali prijave za razpravo.
Če člana državnega sveta, ki se je prijavil k razpravi, ko mu da predsednik besedo, ni v dvorani in svoje odsotnosti ni predhodno opravičil predsedniku, izgubi pravico do besede. Če je član državnega sveta predhodno opravičil svojo odsotnost, mu lahko predsednik kasneje po svoji presoji da besedo.
Članu državnega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega člana ne sme trajati več kot dve minuti, predsednik pa ga lahko podaljša na največ pet minut. Predsednik da po tem, govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči državni svet o vprašanju brez obravnave.
Če zahteva član v državnem svetu besedo, da bi opozoril na napako oziroma popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, mu da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot dve minuti, predsednik pa ga lahko podaljša na največ pet minut.