(1)
Na podlagi doseženega dobička, določenega v skladu z 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. členom, se zavarovalna osnova določi glede na povprečno oziroma minimalno plačo v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša odmerna odločba, obračun davka, odločba o odmeri dohodnine, odločba o odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva oziroma obvestilo o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine, in sicer:
(2)
Če povprečna plača v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva oziroma obvestilo o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine, še ni znana, se osnova določi glede na znano povprečno mesečno plača za to leto, preračunano na letno raven.
(3)
V primeru, da se dobiček zavarovanca ugotavlja v skladu s tretjim odstavkom 8. člena, se zavarovalna osnova določi glede na povprečno oziroma minimalno plačo v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva oziroma obvestilo o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine in lestvico iz prvega odstavka.
(4)
V skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom ugotovljena zavarovalna osnova je neto zavarovalna osnova, razen zavarovalne osnove v višini minimalne plače. Neto zavarovalna osnova se poveča za davke in prispevke po stopnji iz tretjega odstavka 47. člena zakona.
(5)
Zavarovalna osnova ne more biti nižja od zneska minimalne plače.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek zavarovalna osnova za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena zakona (poslovodne osebe in družbeniki) ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove.
(7)
Za povprečno plačo v Republiki Sloveniji iz prvega, drugega in tretjega odstavka se šteje povprečna plača v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
(8)
Za minimalno letno plačo v Republiki Sloveniji iz prvega in tretjega odstavka se šteje vsota minimalnih plač, ki so določene za posamezni mesec leta z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.