11. člen
Obresti
1.
Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici.
2.
Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in sicer v skladu z zakonodajo te države pogodbenice, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati desetih odstotkov bruto zneska obresti.
3.
Ne glede na določbe drugega odstavka so obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici, oproščene davka v tej državi pogodbenici, če:
a)
je plačnik obresti vlada te države pogodbenice ali njena politična enota, osrednja ali lokalna oblast ali centralna banka;
b)
se obresti plačajo vladi druge države pogodbenice ali njeni politični enoti, osrednji ali lokalni oblasti ali centralni banki;
c)
so obresti v upravičeni lasti rezidenta te druge države pogodbenice glede terjatev, za katere je dala poroštva, jih zavarovala ali posredno financirala vlada te druge države pogodbenice, njena politična enota, osrednja ali lokalna oblast ali centralna banka te druge države pogodbenice ali katera koli institucija v popolni lasti te vlade.
4.
Izraz «obresti», kakor je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali dajejo pravico do udeležbe pri dolžnikovem dobičku, zlasti dohodek iz vladnih ali državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic.
5.
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
6.
Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države pogodbenice. Kadar pa ima oseba, ki izplačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala zadolženost, za katero se plačajo obresti, ter take obresti krije stalna poslovna enota, se šteje, da take obresti nastanejo v državi pogodbenici, v kateri je stalna poslovna enota.
7.
Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatve, za katere se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za nazadnje omenjeni znesek. V tem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.