(1)
Ocena tveganja se izdela na znanstvenih osnovah in na podlagi vseh razpoložljivih znanstvenih in tehničnih podatkov.
(2)
V oceni tveganja se možne vplive in raven tveganja ugotavlja in ovrednoti po načelu presoje vsakega posameznega primera posebej, tako da se upoštevajo in preverijo značilnosti in specifičnosti glede na vrsto GSO, ki so v izdelku, predvidene uporabe izdelka in predvidenega prejemnega okolja, vključno z upoštevanjem GSO, ki so že v okolju.
(3)
Pri ugotavljanju in vrednotenju možnih vplivov na okolje in zdravje ljudi se ugotovljene lastnosti GSO in značilnosti njegove uporabe ali uporabe izdelka, ki bi lahko povzročile škodljive učinke, primerja z značilnostmi nespremenjenega organizma, iz katerega GSO izhaja, in njegove uporabe v primerljivih razmerah.
(4)
V primeru novih informacij o GSO in njegovih učinkih na zdravje ljudi in okolje se ponovno izdela ocena tveganja, da se pri tem ugotovi, ali se je tveganje spremenilo in je potrebno ustrezno spremeniti obvladovanje tveganja.
(5)
V ugotavljanje in vrednotenje možnih vplivov na okolje in zdravje ljudi se vključi tudi tiste možne škodljive učinke, za katere je malo verjetno, da se lahko pojavijo.