Sklep o tehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada

Izraz tehnike upravljanja sredstev investicijskega skla­da, ki se uporabljajo za učinkovito upravljanje naložb investi­cijskega sklada v prenosljive vrednostne papirje, iz 193. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ura­dni list RS, št. 77/11 in 10/12 - ZPre-1C; v nadaljnjem bese­dilu: ZISDU-2), obsega tehnike in instrumente, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

so ekonomični oziroma izvedeni na stroškovno učin­kovit način;

se uporabljajo za enega ali več od naslednjih namenov:

varovanje pred tveganji oziroma njihovo zmanjševanje;

znižanje stroškov;

doseganje kapitalskih dobičkov ali prihodkov investi­cijskega sklada, in sicer s takšno stopnjo tveganja, ki ustreza tveganosti investicijskega sklada in omejitvam izpostavljenosti iz 245. in 246. člena ZISDU-2;

upravljanje tveganj investicijskega sklada omogoča ugotavljanje, merjenje, obvladovaje in spremljanje tveganj, ki izvirajo iz uporabljenih tehnik.

Tehnike in instrumenti, ki izpolnjujejo merila iz prej­šnjega odstavka tega člena in se nanašajo na instrumente denarnega trga, se štejejo za tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada povezane z instrumenti denarnega trga.

Tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada med drugimi vključujejo dogovore o finančnem zavarovanju, kot so opredeljeni v Zakonu o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 67/11 - ZFZ-UPB2), posle začasne prodaje/zača­snega nakupa (repo posli), prejete garancije, posle posojanja vrednostnih papirjev, izvedene finančne instrumente in kritna posojila.

Nasprotna stranka pri poslih posojanja vrednostnih papirjev iz premoženja investicijskega sklada in poslih zača­sne prodaje/začasnega nakupa je lahko samo nadzorovana finančna družba.

Če družba za upravljanje kot tehnike upravljanje sred­stev uporablja posle začasne prodaje/začasnega nakupa ali posle posojanja vrednostnih papirjev, jih upošteva tudi pri izra­čunu skupne izpostavljenosti investicijskega sklada.