Doda se novo 7.a poglavje »Razporejanje delavcev« ter nova 26.a in 26.b člen:
»Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če bi njegova pot na delo in iz dela trajala v normalnih okoliščinah z javnim prevoznim sredstvom več kot tri ure;
-
če je samohranilka/ec z otrokom do 15 let;
-
če ima otroka starega do pet let;
-
če je invalid II. ali III. kategorije;
-
če je starejši od 50 let;
-
če neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti bivališča zahteva delavčevo preselitev, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnosti šolanja otrok (osnovnošolcev in srednješolcev).«
»Zavod mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki ugotovi spremenjene delovne zmožnosti delavca.
Dokler zavod ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo oziroma v višini 100% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo, če je nastopila invalidnost pri delavcu zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu.«