Območja s posebnimi razvojnimi problemi se določajo na podlagi naslednjih meril:
1.
ekonomsko šibka območja oziroma občine so območja tistih občin, v katerih je v zadnjih treh letih znašala bruto osnova za dohodnino na prebivalca največ 80 odstotkov v primerjavi z državnim povprečjem. Za ekonomsko šibka območja se štejejo tudi občine, kjer je bil v zadnjih desetih letih zabeležen upad števila prebivalstva;
2.
a za območje s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo se štejejo občine, v katerih je stopnja registrirane brezposelnosti v zadnjih treh letih za več kot 20 odstotkov presegala državno povprečje;
2.
b za območje s strukturnimi problemi se štejejo tudi občine, kjer je delež delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu od skupnega števila prebivalstva v zadnjih treh letih za več kot 20 odstotkov presegal državno povprečje;
3.
za razvojno omejevana obmejna območja in območja z omejenimi dejavniki se štejejo občine:
a)
kjer območja z omejenimi dejavniki presegajo 50 odstotkov površine občin in gre hkrati tudi za upad števila prebivalstva v zadnjih desetih letih
b)
ob meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, če leži več kot polovica površine občine v desetkilometrskem obmejnem pasu ob upadanju števila prebivalstva v zadnjih desetih letih; in občine ob meji s Hrvaško, če leži več kot polovica površine v desetkilometrskem obmejnem pasu.