1. a) Če delavec za pridobitev pravic do dajatev ne izpolnjuje pogojev, predvidenih s pravnimi predpisi ene države pogodbenice, samo na podlagi zavarovalnih in izenačenih dob, dopolnjenih v skladu s temi pravnimi predpisi, pristojni nosilec omenjene države uporabi določbe 11. člena;
b)
če pravni predpisi ene države pogodbenice pogojujejo odobritev nekaterih dajatev s tem, da so zavarovalne dobe dopolnjene v poklicu, za katerega velja poseben sistem, se za določitev pravice do dajatev seštevajo le dobe, ki so bile dopolnjene v enakem sistemu druge države pogodbenice, če tega sistema ni, pa v istem poklicu ali zaposlitvi, čeprav v drugi državi ni posebnega sistema za tak poklic ali zaposlitev. Če skupni seštevek vseh zavarovalnih dob ne omogoči pridobitve pravice do dajatve iz posebnega sistema, bodo te dobe upoštevane za določitev pravice do dajatev po splošnem sistemu;
c)
če kljub uporabi določb iz črk a) in b) delavec ne pridobi pravice do dajatve, pristojni nosilec upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene v tretjih državah, s katerimi imata državi pogodbenici posebej sklenjene konvencije o socialni varnosti in v katerih je predvideno seštevanje zavarovalnih dob.
2. Če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do dajatev, določene po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne da bi pri tem seštevali zavarovalne dobe tako, kot določa prejšnji odstavek, mora pristojni nosilec te države dodeliti znesek dajatve, ki se izračuna izključno na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih, ki jih sam uporablja. Ta določba velja tudi, če ima delavec v drugi državi pogodbenici pravico do dajatve, izračunane po določbah tretjega odstavka.
3. Za določitev pripadajočih dajatev ob uporabi določbe 11. člena pristojni nosilec vsake države pogodbenice ravna tako:
a)
določi teoretični znesek dajatve, do katere bi bil delavec upravičen, če bi vse seštete zavarovalne dobe dopolnil v okviru svojih pravnih predpisov;
b)
nato določi dejanski znesek dajatve, do katere ima delavec pravico, ter zmanjša teoretični znesek iz črke a) na podlagi razmerja med zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi po svojih pravnih predpisih, in zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi v obeh državah pogodbenicah;
c)
kar zadeva uporabo črke c) prvega odstavka tega člena, sta teoretična višina in razmerje med zavarovalnimi dobami iz črk a) in b) tretjega odstavka izračunana ob upoštevanju dob, dopolnjenih v tretjih državah, ki imajo z obema državama sklenjeno konvencijo o socialni varnosti;
d)
če skupno trajanje zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, presega najdaljšo možno zavarovalno dobo, ki jo za pridobitev polne pokojnine zahtevajo pravni predpisi ene države, pristojni nosilec upošteva najdaljšo možno zavarovalno dobo namesto skupnega trajanja omenjenih zavarovalnih dob.
4. Če pravni predpisi ene države pogodbenice predvidevajo, da se dajatve izračunajo glede na zneske plač, prihodkov ali prispevkov, pristojni nosilec te države upošteva izključno prejete plače ali prihodke oziroma prispevke, ki so bili plačani v skladu s pravnimi predpisi, ki jih nosilec uporablja.
5. Če skupno trajanje zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne dosega vsaj enega leta ali če ob upoštevanju samo teh dob ne pripada pravica do kakršnihkoli dajatev po teh pravnih predpisih, potem nosilec te države ne glede na določbo prvega odstavka ni dolžan izplačevati dajatev za omenjene dobe. Te zavarovalne dobe pa bo pristojni nosilec druge države upošteval tako za pridobitev pravice do dajatev po pravnih predpisih te države kot tudi za njihov izračun.