1. Obmejni delavci, ki ob morebitnem upoštevanju določb 11. člena izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravic do dajatev in storitev po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri delajo, lahko uveljavljajo:
– storitve, ki jih v breme pristojnega nosilca nudi nosilec v kraju stalnega prebivališča po pravnih predpisih, ki jih ta nosilec uporablja;
– denarne dajatve, ki jih neposredno zagotovi pristojni nosilec na podlagi pravnih predpisov, ki jih uporablja.
2. Delavci iz prvega odstavka so lahko v nujnih ali drugih primerih, ki jih navaja administrativni sporazum iz 35. člena te konvencije, ali pa z vnaprejšnjim pooblastilom pristojnega nosilca, na ozemlju države pogodbenice, kjer delajo, deležni storitev na podlagi pravnih predpisov, ki veljajo v tej državi.
3. Določbe iz prvega in drugega odstavka se uporabljajo za storitve tudi pri družinskih članih, ki imajo stalno prebivališče v državi pogodbenici, ki ni država, v kateri je delavec zaposlen.