TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama zagovornic obdolžene M.B. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče je pri pregledu izreka plačilnega naloga in opisa kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka napadene sodbe ugotovilo, da se opisa razlikujeta in ne gre za identični opis, kot to sicer skuša prepričati zagovornica v pritožbi. Člen 31 Ustave Republike Slovenije določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen zaradi kaznivega dejanja, za katerega je bil kazenski postopek zoper njega že pravnomočno končan, vendar do te okoliščine v obravnavani zadevi ni prišlo in se v pritožbah uveljavljana kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP pokaže kot neutemeljena. Poenostavljeno tolmačenje, da je načelo ne bis in idem kršeno tedaj, ko gre za isti historični dogodek, s katerim so izpolnjeni tako znaki prekrška, kot kaznivega dejanja, ne more biti uspešno. Okoliščine, da gre za že razsojeno stvar je treba presojati v vsakem primeru posebej in ne gre za avtomatizem, kot to zmotno meni zagovornica. V obravnavanem primeru namreč ne gre za že razsojeno stvar, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Sodna praksa na katero se v pritožbi sklicuje zagovornica N.Š. po oceni pritožbenega sodišča ni enaka obravnavani zadevi, saj so trditve pritožnice, da je očitek iz prekrška popolnoma identičen očitku v obtožbi, napačne, kot že navedeno.