20. člen
(površinska zaščita vozil)
(1)
Pri površinski zaščiti vozil in njihovih sestavnih delov v napravah iz 4.1 do 4.5 točke iz II. dela priloge 2 te uredbe je mejna količina celotnih emisij hlapnih organskih spojin izražena v gramih izpuščenega organskega topila glede na površino karoserije vozila ali drugega sestavnega dela vozila, izraženo v m2, ali v kilogramih izpuščenega organskega topila na karoserijo vozila. Količina celotne emisije hlapnih organskih spojin je vsota količin vseh hlapnih organskih spojin, izpuščenih pri vseh stopnjah postopka, izvedenih v istem industrijskem obratu, in vključuje elektroforezni nanos ali kakršen koli drug nanos, vosek in polirno sredstvo ter topilo, uporabljeno pri čiščenju opreme, skupaj z lakirnimi kabinami in drugo pritrjeno opremo med obratovalnim časom in zunaj njega.
(2)
Površina vozila ali njegovega dela se izračuna kot vsota površine elektroforeznega nanosa in površine vseh delov, ki se lahko dodajo v nadaljnjih fazah površinske zaščite in se prekrijejo z enakimi premaznimi sredstvi.
(3)
Površina elektroforeznega nanosa se izračuna po naslednji enačbi:
2 x skupna teža karoserije -------------------------------------------------- povprečna debelina pločevine x gostota pločevine
(4)
Izračun iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za druge dele vozila iz pločevine ali plastike. Za izračun površine pločevine ali plastike se lahko uporabi tudi računalniško podprt izračun ali katera druga enakovredna metoda.