Na splošno se bo učinkovitost varovanja pred tveganjem izboljšala:
(a)
če podjetje razporeja postavke z različnimi značilnostmi predčasnega odplačila na tak način, da upošteva razlike v njihovem obnašanju glede predčasnih odplačil;
(b)
kadar je število postavk v portfelju večje. Če portfelj vsebuje le nekaj postavk, je verjetna relativno velika neučinkovitost, če se ena od postavk predčasno odplača prej ali pozneje, kot je pričakovano. Nasprotno pa, kadar portfelj vsebuje veliko postavk, se lahko natančneje napove obnašanje glede predčasnih odplačil;
(c)
kadar so obdobja za prilagoditev obrestne mere krajša (na primer 1 mesec v primerjavi s 3-mesečnimi obdobji za prilagoditev obrestne mere). Krajša obdobja za prilagoditev obrestne mere zmanjšujejo učinek neusklajenosti med datumi prilagoditev obrestne mere in datumi plačila (znotraj obdobja za prilagoditev obrestne mere) varovane postavke in tistimi od instrumenta za varovanje pred tveganjem;
(d)
večja pogostost, s katero se znesek instrumenta za varovanje usklajuje oziroma popravlja, da odraža spremembe varovane postavke (na primer zaradi sprememb pri pričakovanih predčasnih odplačilih).