(1)
Določbe 4. do 6. člena tega pravilnika ne veljajo za težka kurilna olja, ki se uporabljajo za pridobivanje toplote:
-
v velikih kurilnih napravah, določenih s predpisom o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, če z zgorevanjem težkih kurilnih olj ni presežena mejna vrednost za žveplov dioksid,
-
v drugih napravah, v katerih zgorevajo tekoča goriva in za katere ne veljajo določbe predpisa o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, če koncentracija žveplovega dioksida v odpadnih plinih ne presega 1.700 mg/Nm3, preračunano na suhe odpadne pline in računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih 3 volumskih odstotkov,
-
v kuriščih rafinerij, katerih mesečno povprečje emisij žveplovega dioksida za vse naprave v rafineriji, razen kurilnih naprav, ki spadajo v prvo alineo tega odstavka, ne glede na vrsto goriva ali njegove mešanice, ne presega 1.700 mg/Nm3.
(2)
Dobavitelj mora za dajanje v promet ali omogočanje uporabe težkih kurilnih olj iz prejšnjega odstavka pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo okolja. V vlogi mora dobavitelj navesti končnega porabnika težkih kurilnih olj in priložiti strokovno oceno o dopustni vsebnosti žvepla, ki zagotavlja izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka pri končnem porabniku. Strokovno oceno lahko izdela oseba, pooblaščena za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa po predpisih o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje.