29. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o rednem zračnem prometu
Na podlagi prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o rednem zračnem prometu
Razglašam Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o rednem zračnem prometu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 1993.
Ljubljana, dne 2. aprila 1993.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Ratificira se sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o rednem zračnem prometu, podpisan na Ohridu dne 24. marca 1992 in dopolnjen z izmenjavo not z dne 20. julija in 6. novembra 1992.
Sporazum se v izvirniku v slovenskem in makedonskem jeziku ter prevodu glasi:
SPORAZUM
MED
REPUBLIKO SLOVENIJO
IN
REPUBLIKO MAKEDONIJO
O REDNEM ZRAČNEM PROMETU
V želji, da poglobita sodelovanje v zračnem prometu in z namenom, da zagotovita možnosti za redni zračni promet,
sta Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Makedonije določili vsaka svojega pooblaščenca, ki sta se dogovorila o naslednjem:
1.
Posamezni izrazi v tem sporazumu in njegovi prilogi imajo naslednji pomen:
a)
»konvencija« pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila odprta za podpis v Chicagu 7. decembra 1944 ter vključuje vsako prilogo, sprejeto na podlagi 90. člena omenjene konvencije in vsako spremembo prilog ali konvencije v skladu z njenim 90. in 94. členom, če te priloge in spremembe veljajo za obe pogodbenici;
b)
»pristojni organi« pomeni za Republiko Slovenijo Republiško upravo za zračno plovbo in za Republiko Makedonijo Ministrstvo za urbanizem, gradbeništvo, promet in ekologijo ali v obeh primerih katerokoli drugo osebo ali telo, pooblaščeno za opravljanje nalog, ki jih opravljajo omenjeni organi;
c)
»določeni prevozniki« pomeni prevoznike v zračnem prometu, ki jih je v skladu s 6. členom tega sporazuma določila posamezna pogodbenica za opravljanje dogovorjenega prometa;
d)
»tarifa« pomeni cene za prevoz potnikov, prtljage in blaga ter pogoje, na podlagi katerih se te cene uporabljajo, vključno s provizijo in drugimi dodatnimi plačili za agencijo ali za prodajo prevoznih listin, izvzeta pa so nadomestila in pogoji za prevoz pošte.
2.
Priloga je sestavni del tega sporazuma. Vsako sklicevanje na sporazum zajema tudi prilogo, razen če je izrecno drugače določeno.
1.
Vsaka pogodbenica prizna drugi pogodbenici v tem sporazumu določene pravice, da opravlja zračni promet na progah, ki so določene v prilogi. Ta promet in te proge se v nadaljnjem, besedilu imenujejo »dogovorjeni promet« in »določene proge«.
2.
V skladu z določili tega sporazuma imajo določeni prevozniki v zračnem prometu vsake pogodbenice pri opravljanju mednarodnega zračnega prometa:
a)
pravico do preleta ozemlja druge pogodbenice brez pristanka;
b)
pravico do pristanka na ozemlju druge pogodbenice v nekomercialne namene;
c)
pravico na ozemlju druge pogodbenice v krajih, določenih v prilogi tega sporazuma, vkrcati in izkrcati potnike, prtljago, blago in pošto, ki so namenjeni v ali prihajajo iz krajev na ozemlju druge pogodbenice.
3.
Določeni prevozniki ene pogodbenice nimajo pravice, da na. ozemlju druge pogodbenice za plačilo ali najemnino vkrcajo potnike, prtljago, blago ali pošto, namenjeno v kakšen drug kraj na njenem ozemlju.
4.
Če določeni prevoznik ene pogodbenice, zaradi oboroženih spopadov, političnih nemirov ali posebnih in neobičajnih okoliščin ne more normalno opravljati prometa, si bo druga pogodbenica prizadevala omogočiti nadaljevanje takega prometa z ustreznimi spremembami, vključno z dodelitvijo pravic, ki so nujne za opravljanje prometa v tem času.
3. člen
Uresničevanje pravic
1.
Določeni prevozniki v zračnem, prometu imajo primerne in enake možnosti za opravljanje dogovorjenega prometa med ozemljema pogodbenic.
2.
Določeni prevoznik vsake pogodbenice mora upoštevati interese prevoznika, ki gaje določila druga pogodbenica, hkrati pa paziti, da ne ogroža neupravičeno njegovega dogovorjenega prometa.
3.
Glavni namen dogovorjenega prometa je zagotoviti zmogljivost, ki bo v skladu s povpraševanjem po prevozu med ozemljem pogodbenice, ki je določila prevoznika v zračnem prometu in kraji, do katerih letijo letala na določenih progah. Pri tem se uveljavlja načelo recipročnosti.
4.
Pravice vsakega določenega prevoznika do opravljanja prevoza v mednarodnem zračnem prometu med ozemljem druge pogodbenice morajo biti v skladu s splošnimi načeli normalnega razvoja, ki jih priznavata obe pogodbenici.
Zmogljivost pa je treba prilagoditi:
a)
povpraševanju po prevozu z ozemlja in na ozemlje pogodbenice, ki je določila prevoznika;
b)
povpraševanju po prevozu na območjih, skozi, katera poteka promet, ob upoštevanju lokalnega in regionalnega prometa;
c)
zahtevam glede gospodarnosti dogovorjenega prometa.
5.
Nobena pogodbenica ne bo enostransko omejila poslovanja določenega prevoznika druge pogodbenice, razen v skladu z določili tega sporazuma ali z enotnimi pogoji, ki bi bili določeni s konvencijo.
4. člen
Uporaba zakonov in predpisov
1.
Zakoni in predpisi ene pogodbenice, s katerimi so urejeni prihod in odhod letal v mednarodnem prometu ali prelet nad njenim ozemljem, veljajo tudi za določene prevoznike druge pogodbenice.
2.
Zakoni in predpisi ene pogodbenice, ki urejajo prihod, muditev in odhod potnikov, posadke, prtljage, blaga ali pošte, kot so predpisi, ki se nanašajo na vstop in odhod, izseljevanje in priseljevanje, na carinski nadzor in na zdravstvene in sanitarne ukrepe, veljajo tudi za potnike, posadko, prtljago, blago ali pošto v letalih določenih prevoznikov druge pogodbenice, dokler so na ozemlju prve pogodbenice.
3.
Nobena pogodbenica nima pravice svojemu prevozniku v primerjavi z določenim prevoznikom druge pogodbenice dajati kakršnekoli prednosti pri uporabi zakonov in predpisov iz tega člena.
5. člen
Varnost zračne plovbe
1.
V skladu s pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu pogodbenici ponovno potrjujeta, da je medsebojna obveznost varovanja civilnega zračnega prometa pred nezakonitimi dejanji sestavni del tega sporazuma. Brez omejevanja svojih pravic in obveznosti po mednarodnem pravu bosta pogodbenici še posebej ravnali v skladu z določili Konvencije o kaznivih dejanjih in nekih drugih aktih storjenih na letalih, sprejeti v Tokiu 14. septembra 1963, Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, sprejete v Haagu 16. decembra 1970 in Konvencije o zatiranju nezakonitih aktov zoper varnost civilnega letalstva, sprejete v Montrealu 23. septembra 1971.
2.
Pogodbenici si bosta na zahtevo medsebojno pomagali, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih letal in druga nezakonita dejanja proti varnosti takih letal, njihovih potnikov in posadk, letališč in navigacijskih naprav ter vsako drugo ogrožanje varnosti civilne zračne plovbe.
3.
Pogodbenici bosta v medsebojnih odnosih ravnali v skladu z določili. Mednarodne organizacije civilnega letalstva o varnosti civilne zračne plovbe, ki so opredeljena v aneksih konvencije, v tisti meri, v kateri ta določila veljajo za obe pogodbenici. Pogodbenici bosta zahtevali od letalskih družb, ki so vpisane v njihovem registru ali ki opravljajo, pretežni del svojih dejavnosti ali imajo sedež na njihovem ozemlju ter od letaliških podjetij na njihovem ozemlju, da delujejo v skladu s takimi varnostnimi predpisi.
4.
Pogodbenici se strinjata, da morajo navedene letalske družbe spoštovati letalske varnostne predpise, navedene v 3. točki tega člena, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop, odhod, oziroma dokler so letala na ozemlju te druge pogodbenice. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da se bodo na njenem ozemlju učinkovito izvajali primerni ukrepi za zavarovanje letal in za pregled potnikov, posadke, ročne prtljage, prtljage, blaga in potrošnega blaga, hrane, pijače ipd. pred in med vkrcavanjem in natovarjanjem. Pogodbenici bosta z naklonjenostjo obravnavali vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo razumnih dodatnih varnostnih ukrepov zaradi neposredne grožnje.
5.
Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji z ugrabitvijo oziroma drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti letal, potnikov in posadke, letališč ali navigacijskih naprav, bosta pogodbenici pomagali druga drugi s tem, da bosta poskrbeli za komunikacije in druge ustrezne ukrepe, da bi se čim hitreje in varno končal tak incident ali grožnja.