(1)
Če starši, posvojitelj, rejnik oziroma skrbnik ne morejo imeti mladoletnika pod strožjim nadzorstvom in tudi ni pogojev, da bi se ta izročil v strožje nadzorstvo drugi družini, se izroči mladoletnik v nadzorstvo organa socialnega skrbstva.
(2)
Sodišče odloči pozneje, kdaj preneha ta ukrep, z omejitvijo, da ne sme trajati manj kot eno leto in ne dalj kot tri leta. Dokler traja ta ukrep ostane mladoletnik še naprej pri svojih starših ali drugih ljudeh, ki ga preživljajo, svetovalec, ki ga določi organ socialnega skrbstva, pa ga ima pod strožjim nadzorstvom.
(3)
Določeni svetovalec mladoletnika nadzoruje, predvsem pa skrbi za njegovo šolanje, zaposlitev, izločitev iz okolja, ki nanj škodljivo vpliva, potrebno zdravljenje in ureditev razmer, v katerih živi.