(1)
Kazen mladoletniškega zapora prestajajo starejši mladoletniki v posebnih kazenskih poboljševalnih domovih, v katerih lahko ostanejo do dopolnjenega triindvajsetega leta. Če dotlej ne prestanejo kazni, se oddajo v kazensko-poboljševalni zavod, v katerem prestajajo kazen polnoletni storilci kaznivih dejanj. Izjemoma lahko ostane v kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike tudi kdo, ki je že star triindvajset let, vendar samo, če je to potrebno, da dokonča šolo ali strokovno usposobitev.
(2)
Delo za obsojene mladoletnike se izbere tako, da je primerno njihovim zmožnostim, da ustreza njihovemu nagnjenju za posamezno vrsto dela in da je v skladu z možnostmi v kazenskem poboljševalnem domu.
(3)
Delovni čas obsojenih mladoletnikov se določi tako, da jim je omogočeno šolanje in strokovna usposobitev in da jim ostane dovolj časa za telesno vzgojo in razvedrilo.
(4)
Obsojeni mladoletnik je lahko pogojno odpuščen, ko prestane tretjino kazni, vendar ne prej, preden ne prebije eno leto v kazenskem poboljševalnem domu. Za čas, ko je na pogojnem odpustu, lahko sodišče odredi strožje nadzorstvo organa socialnega skrbstva.
(5)
Za preklic pogojnega odpusta veljajo smiselno določbe 35. člena tega zakona.