Stopnjo odpisanosti določi cenilec z uporabo linearne metode na osnovi ekonomske življenjske dobe za tipične objekte in dejanske starosti objekta.
Ekonomska življenjska doba je doba, v kateri objekt ob normalnem vzdrževanju še prinaša donos, in je določena v tabeli 4.
Tabela 4
Pregled ekonomskih življenjskih dob za tipične objekte
Pregled ekonomskih življenjskih dob za tipične
Objekte
+---------------------------+------------------+
|Vrsta | Ekonomska |
| | življenjska doba |
+---------------------------+------------------+
|Poslovne zgradbe | 60 |
+---------------------------+------------------+
|Stanovanjske zgradbe | 70 |
+---------------------------+------------------+
|Bivalni objekti | 50 |
+---------------------------+------------------+
|Trgovski in gostinski | 45 |
|objekti | |
+---------------------------+------------------+
|Proizvodne hale | 45 |
+---------------------------+------------------+
|Skladiščne hale | 45 |
+---------------------------+------------------+
|Hoteli in moteli | 55 |
+---------------------------+------------------+
|Silosi | 45 |
+---------------------------+------------------+
|Lope (delavnice) | 30 |
+---------------------------+------------------+
Če ocenjevani objekt ni zajet s tabelo tipičnih objektov, cenilec posebej ugotovi ekonomsko življenjsko dobo.
Cenilec opredeli dejansko starost, ki je lahko različna od kronološke starosti. Pri opredelitvi dejanske starosti je pomembno vzdrževanje objekta ter popravila oziroma zamenjave elementov zgradbe kot so: okna, vrata, tlaki, strešna kritina, obnova fasade ipd. Zaradi teh izboljšav je lahko dejanska starost manjša od kronološke in narobe. V poročilu morajo biti navedeni vzroki določitve dejanske starosti.
Razlika med ekonomsko življenjsko dobo in dejansko življenjsko dobo objekta je preostanek življenjske dobe objekta.