1. Vsaka država pogodbenica vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezen režim fizičnega varovanja, ki se uporablja za jedrski material in jedrske objekte pod njeno jurisdikcijo, da:
(a) zaščiti jedrski material, ki se uporablja, skladišči in prevaža, pred krajo in drugim protipravnim odvzemom;
(b) zagotovi izvajanje hitrih in vsestranskih ukrepov za odkritje in po potrebi, povrnitev pogrešanega ali ukradenega jedrskega materiala; če je material zunaj njenega ozemlja, država pogodbenica ravna v skladu s 5. členom;
(c) zaščiti jedrski material in jedrske objekte pred sabotažo, in
(d) ublaži ali zmanjša radiološke posledice sabotaže.
(a) sprejema in izvaja zakone in druge predpise za urejanje fizičnega varovanja;
(b) ustanovi ali imenuje pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za izvajanje zakonov in drugih predpisov, in
(c) sprejema druge ustrezne ukrepe, potrebne za fizično varovanje jedrskega materiala in jedrskih objektov.
TEMELJNO NAČELO A: Odgovornost države
Država je v celoti odgovorna za vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje režima fizičnega varovanja v državi.
TEMELJNO NAČELO B: Odgovornosti med mednarodnim prevozom
Odgovornost države za zagotavljanje ustreznega varovanja jedrskega materiala vključuje njegov mednarodni prevoz do trenutka, ko se ta odgovornost pravilno, kot je primerno, prenese na drugo državo.
TEMELJNO NAČELO C: Zakoni in drugi predpisi
Država je odgovorna za sprejemanje in izvajanje zakonov in drugih predpisov za urejanje fizičnega varovanja. Ti zakoni in drugi predpisi naj vsebujejo zahteve za fizično varovanje ter sistem ocenjevanja in podeljevanja dovoljenj ali drugih postopkov za izdajanje pooblastil. Vključujejo naj sistem nadzora jedrskih objektov in prevoza zaradi preverjanja skladnosti z veljavnimi zahtevami in pogoji dovoljenja ali drugega pooblastila ter zagotavljanja načina za uveljavitev veljavnih zahtev in pogojev, vključno z učinkovitimi sankcijami.
TEMELJNO NAČELO D: Pristojni organ
Država naj ustanovi ali imenuje pristojen organ, ki je odgovoren za izvajanje zakonov in drugih predpisov in ima ustrezna pooblastila, pristojnosti ter finančna sredstva in kadre za izpolnjevanje dodeljenih odgovornosti. Država naj z ustreznimi ukrepi zagotovi učinkovito neodvisnost med nalogami pristojnega državnega organa in nalogami katerega koli drugega organa, odgovornega za spodbujanje ali uporabo jedrske energije.
TEMELJNO NAČELO E: Odgovornost imetnikov dovoljenj
Odgovornosti za izvajanje različnih delov fizičnega varovanja v državi je treba jasno določiti. Država naj zagotovi, da so za izvajanje fizičnega varovanja jedrskega materiala ali jedrskih objektov primarno odgovorni imetniki ustreznih dovoljenj ali drugih pooblastil (npr. uporabniki ali prevozniki).
TEMELJNO NAČELO F: Varnostna kultura
Vse organizacije, ki sodelujejo pri fizičnem varovanju, morajo dati potrebno prednost varnostni kulturi, njenemu razvoju in ohranjanju, ki sta potrebna za zagotovitev njenega učinkovitega izvajanja v celotni organizaciji.
TEMELJNO NAČELO G: Ogroženost
Fizično varovanje države naj temelji na trenutni državni oceni ogroženosti.
TEMELJNO NAČELO H: Stopnjevan pristop
Zahteve za fizično varovanje naj temeljijo na stopnjevanem pristopu ob upoštevanju trenutne ocene ogroženosti, relativne privlačnosti, lastnosti materiala in možnih posledic, povezanih z nepooblaščenim odvzemom jedrskega materiala in sabotažo jedrskega materiala ali jedrskih objektov.
TEMELJNO NAČELO I: Obramba v globino
Državne zahteve za fizično varovanje naj bodo zasnovane na več ravneh in s kombinacijo metod varovanja (strukturna ali druga tehnična, kadrovska in organizacijska), ki jih mora nasprotnik premagati ali obiti, da bi dosegel svoje cilje.
TEMELJNO NAČELO J: Zagotavljanje kakovosti
Treba je vzpostaviti in izvajati politiko in programe za zagotavljanje kakovosti za zagotovitev zaupanja, da so izpolnjene natančno določene zahteve za vse dejavnosti, pomembne za fizično varovanje.
TEMELJNO NAČELO K: Načrti za izredne razmere
Vsi imetniki dovoljenj in pristojni organi morajo pripraviti načrte za izredne (nujne) razmere, ukrepanje ob nepooblaščenem odvzemu jedrskega materiala ali sabotaži jedrskih objektov ali jedrskega materiala ali tovrstnih poskusih.
TEMELJNO NAČELO L: Zaupnost
Država mora določiti zahteve za zaščito zaupnosti informacij, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko ogrozilo fizično varovanje jedrskega materiala in jedrskih objektov.
(b) Jedrski material, za katerega se v skladu s prejšnjo točko četrtega odstavka ta člen ne uporablja, je treba varovati v skladu s prakso preudarnega upravljanja.
(a) država pogodbenica ustrezno ukrepa, tako da o vsaki tatvini, ropu ali drugem nezakonitem odnašanju jedrskega materiala ali verjetnosti takih dejanj čim prej obvesti druge države, za katere meni, da so za to zainteresirane, po potrebi pa tudi Mednarodno agencijo za atomsko energijo in druge ustrezne mednarodne organizacije;
(b) zainteresirane države pogodbenice po potrebi izmenjavajo informacije med seboj, z Mednarodno agencijo za atomsko energijo in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami, da bi zavarovale ogroženi jedrski material, preverile nedotaknjenost zabojnika za prevoz ali povrnile protipravno odneseni material ter pri tem:
(i) usklajujejo svoja prizadevanja po diplomatskih in drugih poteh, o katerih dosežejo soglasje;
(ii) pomagajo, če kdo zahteva;
(iii) zagotovijo vrnitev odkritega jedrskega materiala, ki je bil ukraden ali pogrešan kot posledica omenjenih okoliščin.
Način, kako uresničevati sodelovanje, določijo zainteresirane države pogodbenice.
(a) če država pogodbenica izve za zelo verjetno nevarnost sabotaže jedrskega materiala ali jedrskega objekta v drugi državi, se odloči o ustreznih ukrepih z namenom, da o tej nevarnosti čim prej obvesti to državo, po potrebi pa tudi Mednarodno agencijo za atomsko energijo in druge ustrezne mednarodne organizacije, da prepreči sabotažo;
(b) pri sabotaži jedrskega materiala ali jedrskega objekta v državi pogodbenici in če so po njenem mnenju verjetni radiološki vplivi v drugih državah, država pogodbenica ne glede na druge obveznosti po mednarodnem pravu ustrezno ukrepa in čim prej obvesti državo ali države, v katerih bo verjeten radiološki vpliv, po potrebi pa obvesti tudi Mednarodno agencijo za atomsko energijo in druge ustrezne mednarodne organizacije, da se ublažijo ali zmanjšajo radiološke posledice sabotaže;
(c) če v okoliščinah iz točk a in b država pogodbenica zaprosi za pomoč, se vsaka država pogodbenica, ki ji je zaprosilo za pomoč namenjeno, takoj odloči in neposredno ali prek Mednarodne agencije za atomsko energijo sporoči državi pogodbenici, ki prosi za pomoč, ali lahko zaprošeno pomoč zagotovi, ter obseg in pogoje pomoči, ki jih lahko zagotovi;
(d) usklajevanje sodelovanja iz točk a do c teče po diplomatskih ali drugih dogovorjenih poteh. Način, kako uresničevati to sodelovanje, določijo zainteresirane države pogodbenice dvostransko ali večstransko.
(a) neupravičeno sprejemanje, posest, uporaba, prenos, sprememba, odlaganje ali razširjanje jedrskega materiala, ki povzroči ali utegne povzročiti smrt ali resno poškodbo katere koli osebe ali precejšnjo premoženjsko ali okoljsko škodo;
(b) tatvina ali rop jedrskega materiala;
(c) pridobitev jedrskega materiala z goljufijo ali poneverbo;
(d) dejanje, ki pomeni prenašanje, pošiljanje ali premikanje jedrskega materiala v državo ali iz nje brez zakonskega pooblastila;
(e) dejanje, usmerjeno proti jedrskemu objektu, ali dejanje, ki posega v delovanje jedrskega objekta, pri čemer storilec naklepno povzroči ali ve, da je verjetno, da bo dejanje povzročilo smrt ali hudo poškodbo katere koli osebe ali precejšnjo premoženjsko ali okoljsko škodo zaradi izpostavljenosti sevanju ali sproščanja radioaktivnih snovi, razen če je dejanje storjeno v skladu z notranjim pravom države pogodbenice, na katere ozemlju je jedrski objekt;
(f) vsaka zahteva za jedrski material z grožnjo uporabe sile ali z uporabo sile ali drugega načina ustrahovanja;
(g) grožnja:
(i) da se bo jedrski material uporabil tako, da bo povzročil smrt ali resno poškodbo katere koli osebe ali precejšnjo premoženjsko ali okoljsko škodo ali da bo storjeno kaznivo dejanje iz točke e, ali
(ii) da bo storjeno kaznivo dejanje iz točk b in e, da bi bila katera koli fizična ali pravna oseba, mednarodna organizacija ali država prisiljena, da stori ali opusti katero koli dejanje;
(h) poskus storitve katerega koli dejanja iz točk a do e;
(i) dejanje, ki pomeni udeležbo pri katerem koli dejanju iz točk a do h;
(j) dejanje katere koli osebe, ki organizira ali usmerja druge k storitvi kaznivega dejanja iz točk a do h, in
(k) dejanje, ki pripomore k storitvi kaznivega dejanja iz točk a do h, ki ga stori skupina oseb, ki delujejo s skupnim namenom; tako dejanje je naklepno in je:
(i) storjeno z namenom spodbujanja kriminalne dejavnosti ali namena skupine, kadar taka dejavnost ali namen vključuje storitev kaznivega dejanja iz točk a do g, ali
(ii) storjeno ob poznavanju namena skupine, da bo storila kaznivo dejanje iz točk a do g,
bodo kazniva po notranjem pravu vsake države pogodbenice.