23. člen
(urejanje prostora na območjih z omejitvami)
(1)
Območja z omejitvami so zlasti:
-
ogrožena območja v skladu s predpisi, ki urejajo vode (poplavna, erozijska, plazljiva, plazovita območja);
-
varstvena območja v skladu s predpisi, ki urejajo vode (vodovarstvena območja);
-
območja tveganj večjih nesreč zaradi delovanja obrata v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
-
območja teles odlagališč odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
-
varnostna območja v skladu s predpisi, ki urejajo obrambo.
(2)
Prostorski razvoj v območjih z omejitvami se načrtuje v skladu z omejitvami, določenimi v področnih predpisih, če ta zakon ne določa drugače. Pri urejanju prostora se tveganje zaradi naravnih in drugih nesreč zmanjšuje:
-
z umeščanjem dejavnosti v prostor praviloma zunaj območij z omejitvami;
-
z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v območjih z omejitvami ter
-
s spremljanjem in analiziranjem procesov in dejavnikov, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.
(3)
V območjih z omejitvami se ne načrtuje novih prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne ali druge nesreče ali povečale ogroženost prostora.