Institucionalno varstvo
a)
Opis storitve
Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine.
Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo v skladu s tem pravilnikom in zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva.
Za otroke in mladostnike, prikrajšane za normalno družinsko življenje, zajema institucionalno varstvo tudi vzgojo in pripravo na življenje.
Za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti, z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ki so usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja, obsega institucionalno varstvo tudi usposabljanje po posebnem zakonu, oskrbo in vodenje.
Odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju se v okviru institucionalnega varstva zagotavljajo še posebne oblike varstva.
Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz.
Bivanje se organizira v opremljenih in vzdrževanih sobah, z ustrezno uravnavano temperaturo. Sobe so eno- ali dvoposteljne za odrasle osebe in starejše od 65 let, ter eno-, dvo- ali triposteljne za otroke in mladostnike. Vključuje zagotavljanje sanitarnih prostorov, prostorov za osebno higieno, skupnih prostorov ter prostorov za izvajanje programov. Bivanje zajema tudi čiščenje bivalnih prostorov in pranje, čiščenje ter vzdrževanje oblačil ter osebnega in skupnega perila.
Organiziranje prehrane zajema nabavo, pripravo in ustrezno postrežbo (tudi razrezane, sesekljane in pasirane) celodnevne, starosti in zdravstvenemu stanju primerne hrane in napitkov.
Tehnična oskrba je organizirana dejavnost za zagotavljanje tehničnih pogojev za optimalno izvajanje institucionalnega varstva ter vključuje naloge vzdrževanja opreme, prostorov, objekta in okolice.
Prevozi vključujejo organizacijo in izvedbo prevozov v zvezi z uveljavljanjem zakonskih pravic in obveznosti v nujnih primerih za vse upravičence, za otroke in mladostnike v dnevnem varstvu pa tudi v zvezi s prihodom in odhodom upravičencev k izvajalcu storitve
Za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami do 21. leta starosti, ki so vključeni v dnevno obravnavo ter obiskujejo Posebni program vzgoje in izobraževanja, krije stroške za dnevne prihode in odhode k izvajalcu storitve lokalna skupnost skladno s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Stroške za dnevne prihode in odhode k izvajalcu za odrasle osebe s posebnimi potrebami, vključene v Posebni program vzgoje in izobraževanja – raven usposabljanja za življenje in delo po 21. letu starosti, krije ministrstvo, pristojno za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Socialna oskrba je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije, varstva in vodenja upravičencev. Vključuje izvajanje nalog varstva, posebnih oblik varstva, vzgoje in priprave na življenje in nalog vodenja.
Varstvo obsega nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene, pri prehranjevanju in pitju, oblačenju, slačenju, odvajanju, gibanju, komunikaciji, pri orientaciji in pri pripravi na počitek.
Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk.
Za otroke in mladostnike, prikrajšane za normalno družinsko življenje, zajema institucionalno varstvo tudi vzgojo in pripravo za življenje, ki vključuje navajanje na osnovne funkcije oziroma skrb za samega sebe, razvijanje samostojnosti in ustvarjalnosti, mišljenja, učnih navad, moralnih norm in socialnih vzorcev, usposabljanje za vključitev v življenje, razvijanje delovnih sposobnosti in spretnosti, razvijanje interesnih dejavnosti ter odpravljanje razvojnih težav in motenj.
Vodenje obsega oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov, kontaktiranje in sodelovanje s posameznikom ter svojci, sodelovanje z drugimi institucijami in strokovnimi sodelavci ter organizacijo prostočasovnih dejavnosti.
Za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti, ki so usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja, obsega institucionalno varstvo tudi usposabljanje, ki se izvaja po predpisih za področje šolstva. Vključuje organiziranje in izvajanje posebnega vzgojno izobraževalnega programa, nalog knjižnice, informacijske in druge naloge.
Določitev podrobnejših standardov
Podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe za področji institucionalnega varstva starejših in institucionalnega varstva posebnih skupin odraslega prebivalstva določi skupnost socialnih zavodov Slovenije, skladno z javnim pooblastilom iz 68.b člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12).
b)
Upravičenci
Upravičenci do storitve so:
A)
Otroci, mladostniki in odrasle osebe do 26. leta starosti, ki so usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja:
1.
otroci, mladostniki in odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
2.
otroci, mladostniki in odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,
3.
otroci, mladostniki in odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju,
4.
otroci, mladostniki in odrasle osebe z več motnjami (otroci, mladostniki in odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju ter s hudimi motnjami vedenja in osebnosti, gibalnimi in senzornimi oviranostmi in poškodbami glave).
B)
Otroci in mladostniki do 18. leta starosti, prikrajšani za normalno družinsko življenje:
1.
otroci in mladostniki, ki potrebujejo nadomestilo za družinsko vzgojo in oskrbo,
2.
otroci in mladostniki, ki potrebujejo še dodatno strokovno obravnavo.
C)
Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja:
1.
odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,
2.
odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
3.
odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,
4.
odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju,
5.
odrasle osebe z več motnjami (odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, težavami v duševnem zdravju, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ter s poškodbami glave),
6.
osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja in ki so bile v preteklosti sprejete v poseben socialnovarstveni zavod na podlagi oskrbe iz 1. do 5. točke pod C),
7.
odrasle osebe z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja,
8.
osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju), ki so nameščene s sklepom sodišča na varovane oddelke, in osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor.
D)
Osebe, starejše od 65 let:
1.
osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, ne zmorejo več povsem samostojno živeti v svojem domačem okolju, čeprav lahko še samostojno izvajajo temeljne življenjske aktivnosti in pri tem ne potrebujejo neposredne pomoči druge osebe,
2.
osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki so pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnostih in dnevnih opravilih večinoma samostojne in potrebujejo občasno pomoč druge osebe,
3.a
osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki so pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih opravilih ves čas delno odvisne od pomoči druge osebe,
3.b
osebe, ki potrebujejo pomoč in oskrbo, ker so pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih opravilih ves čas popolnoma odvisne od pomoči druge osebe,
4.
osebe, ki zaradi starostne demence ali podobnih stanj, potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč ter osebno spremljanje ali nadzor.
c)
Postopek
Postopek izvajanja storitve zajema začetno informiranje, izvajanje postopka v zvezi s sprejemom, vsebinsko pripravo na sprejem upravičenca, podpis dogovora o izvajanju storitve in pripravo individualnega načrta, namestitev in izvajanje storitve ter njeno prenehanje.
Postopek sprejema, premestitve in odpusta je natančneje urejen s Pravilnikom o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 42/07 – neuradno prečiščeno besedilo).
Postopek izvajanja namestitev upravičenca na podlagi individualnega paketa storitev zajema oblikovanje predloga za takšno vrsto storitve (izražen interes upravičenca po storitvi), izdelavo posebnega individualnega načrta s stroškovnikom, odobritev načrta, izvajanje načrta, periodične revizije in pripravo letnih poročil.
V vseh procesih postopka sodeluje upravičenec, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zastopniki, svojci ali ključne osebe iz organizacije, ki zanj skrbijo.
Za izvajanje individualnega načrta skrbi koordinator storitve v sodelovanju z uporabnikom in njegovimi zastopniki.
č)
Oblike storitve
Storitev institucionalnega varstva je lahko zagotovljena v socialnovarstvenem zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Zavodsko obliko institucionalnega varstva zagotavljajo domovi za starejše, posebni socialni zavodi, domovi za otroke, zavodi za usposabljanje, varstveno delovni centri ter druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti.
Za posamezne skupine upravičencev iz točke »b) Upravičenci« tega člena opravljajo storitve naslednji izvajalci:
-
storitev za upravičence iz točke A) izvajajo zavodi za usposabljanje,
-
storitev za upravičence iz točke B) izvajajo domovi za otroke,
-
storitev za upravičence iz točke C) izvajajo posebni socialno varstveni zavodi, za upravičence iz podtočke 2., 3., 4. in 5. točke C) pa tudi varstveno delovni centri in zavodi za usposabljanje, za upravičence iz podtočke 6. točke C) pa tudi domovi za starejše,
-
storitev za upravičence iz točke D) izvajajo domovi za starejše.
Institucionalno varstvo v zavodu se lahko izvaja kot celodnevno varstvo ali v obliki dnevnega varstva.
Celodnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo 24 ur na dan.
Začasna (kratkotrajna) namestitev je oblika celodnevnega varstva, ki je namenjena posameznikom:
-
ki imajo oskrbo zagotovljeno izven institucionalnega varstva in potrebujejo začasno institucionalno varstvo, ker oskrba izven institucionalnega varstva začasno ni zagotovljena,
-
ki potrebujejo storitev zaradi akutnega poslabšanja zdravja in bi ob ustrezni pomoči lahko dosegli vsaj delno samostojnost in zato v nadaljevanju ne bi potrebovali dolgotrajne celodnevne oblike institucionalnega varstva.
Storitve začasne (kratkotrajne) namestitve za upravičence iz točke A) in točke B) točke »b) Upravičenci« tega člena izvajajo isti izvajalci, kakor v tretjem odstavku te točke, za upravičence iz točke C) in D) točke »b) Upravičenci« tega člena, pa posebni socialno varstveni zavodi, varstveno delovni centri in domovi za starejše.
Dnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov. Standardi za celodnevno obliko storitve se smiselno uporabljajo tudi za dnevno obliko. Storitev dnevnega varstva lahko vsebuje tudi prevoz kot dodatno storitev.
Dnevno varstvo za upravičence iz točke A) v točki »b) Upravičenci« tega člena, ki se izvaja do 10 ur dnevno, 5 dni v tednu in vse tedne v letu, vključuje tudi izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja in prevoz.
Storitev institucionalnega varstva v drugi družini se izvaja v družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov upravičenca, in sicer za skupine upravičencev iz točk C) in D) v točki »b) Upravičenci« tega člena.
Storitev se izvaja na podlagi pogodbe, ki jo v skladu s 65. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12) skleneta center za socialno delo in oseba, ki izvaja storitev ali pa na podlagi pogodbe, ki jo skleneta izvajalec institucionalnega varstva iz javne mreže in oseba, ki izvaja storitev. Šteje se, da ima v drugem primeru uporabnik status stanovalca zavoda, ki sklepa pogodbo s tretjo osebo.
Izvajalec storitve varstva v drugi družini, ki opravlja storitev na podlagi 65. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12), je dolžan zagotoviti izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege v sodelovanju z zdravstvenim domom ali izvajalcem s koncesijo na področju zdravstvenega varstva.
Za pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja institucionalno varstvo v drugi družini, se za primernost bivalnih pogojev, obveznosti osebe, nadzor in financiranje uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, pri čemer je tretja oseba upravičena do plačila materialnih stroškov, ki so znižani za 25% in do plačila dela v osnovnem znesku, v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.
V primeru sklenjene pogodbe z izvajalcem institucionalnega varstva iz javne mreže, zagotovi izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege javni zavod oziroma koncesionar.
Storitev institucionalnega varstva v drugi organizirani obliki je lahko zagotovljena v stanovanjski skupini, bivalni enoti, oskrbovanem stanovanju, oskrbnem domu in z bivanjem zunaj institucije na podlagi individualnega paketa storitve, in sicer za upravičence iz točk A) (odrasle osebe usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja), C) in D) v točki »b) Upravičenci« tega člena.
Stanovanjska skupina za osebe iz točke C) v točki »b) Upravičenci« tega člena je lahko organizirana kot samostojna enota ali kot dislocirana enota zavoda. Velikost stanovanjske skupine je od 4 do 6 oseb.
Bivalna enota za osebe iz točke C) v točki »b) Upravičenci« tega člena je lahko prav tako organizirana kot samostojna enota ali dislocirana enota zavoda, vključuje pa največ 24 oseb.
Bivanje zunaj institucije z individualnim paketom storitve se izvaja na podlagi individualnega načrta, ki natančno določa obseg paketa osnovne in socialne oskrbe, ki se izvaja glede na potrebe upravičencev in se lahko razlikuje od opisa v točki »a) Opis storitve« tega člena.
Opredelitev osnovne oskrbe v individualnem paketu določa:
-
bivanje,
-
prehrano,
-
pranje osebnega in posteljnega perila ter čiščenja in vzdrževanja bivalnega prostora.
Opredelitev socialne oskrbe v individualnem paketu določa:
-
nego in pomoč pri vseh življenjskih opravilih, ki obsega osebno nego, kopanje in pomoč pri umivanju, pomoč pri oblačenju in slačenju, pomoč pri hranjenju in pitju, pomoč pri uporabi ortopedskih pripomočkov in podobno, spremstvo, ki obsega pomoč pri gibanju/premikanju v prostoru, pri orientaciji in spremljanju pri osebnih opravkih, nakupih, v prostem času, na prireditve in podobno,
-
pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju socialnih stikov, ki obsega vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca, pomoč pri komunikaciji,
-
organiziranje prevozov in drugih storitev, ki so izražene s strani upravičenca v individualnem načrtu.
Individualni paket storitve vsebuje tudi opredelitev obsega zdravstvenega varstva in zdravstvene nege, ki se izvaja na podlagi predpisov s področja zdravstvenega varstva v sodelovanju z izvajalci zdravstvenega varstva v javni mreži.
Obliki storitve kot sta oskrbovano stanovanje in oskrbni dom sta podrobno opredeljeni v 9. členu tega pravilnika.
d)
Trajanje
Storitev je lahko trajna ali začasna (kadar se izvaja le za določeno obdobje) oziroma občasna (kadar se izvaja za krajši čas in se periodično ponavlja) in traja dokler obstojajo razlogi za vključitev upravičenca v institucionalno varstvo in dokler je pripravljen storitev sprejemati. Začasna (kratkotrajna) namestitev ne sme trajati več kot tri mesece.
Celodnevna oblika storitve se izvaja 24 ur dnevno, v primeru dodatne vključitve upravičenca v drugo socialno varstveno storitev, storitev zaposlitvene rehabilitacije ali zaposlitev pa tudi krajši čas.
Dnevna oblika storitve se praviloma izvaja 10 ur dnevno, lahko pa se izvaja tudi krajši čas, glede na potrebe upravičenca.
e)
Metode
Storitev institucionalnega varstva se izvaja po metodah individualnega in timskega dela, upoštevaje splošna strokovna načela aktivnosti in avtonomije, možnosti izbire in dostopnosti oblik, domicilnosti, disperzije, integracije in inkluzije, ter posebnih strokovnih načel, kot so: individualizacija, normalizacija, celovitost in kontinuiranost obravnave ter multidisciplinaren pristop.
Pri načrtovanju individualnega programa institucionalnega varstva upravičenca sodelujejo upravičenec, njegov zakoniti zastopnik in strokovni tim.
Izvajanje in koordinacija sta predmet periodičnih preverjanj upravičenca in celotnega tima, predvidoma vsakih šest mesecev.
Če pri izvajalcu biva gluha oseba, mora del zaposlenih pri izvajalcu, na predlog vodstva zavoda, opraviti osnovni tečaj slovenskega znakovnega jezika, v obsegu najmanj 30 ur. Usposabljanje za pridobitev osnovnega znanja slovenskega znakovnega jezika organizira ministrstvo.
f)
Izvajalci
Osnovno oskrbo izvajajo zaposleni na delovnih mestih: vratar – receptor, čistilka, strežnica, perica, šivilja, servirka, pomočnik (dietnega) kuharja, kuhar/dietni/kuhar, ekonom, vzdrževalec, vzdrževalec – tehnik, voznik oseb s posebnimi potrebami, voznik.
Socialno oskrbo izvajajo zaposleni na delovnih mestih: oskrbovalka, gospodinja oskrbovalka, socialna oskrbovalka, varuhinja, delovni inštruktor, animator, skupinski habilitator, individualni habilitator, socialni delavec, psiholog.
Vzgojo in pripravo na življenje izvajajo zaposleni na delovnih mestih: socialni delavec, individualni habilitator, skupinski habilitator in psiholog.
Vzgojo in izobraževanje izvajajo zaposleni na delovnih mestih: skupinski habilitator, knjižničar, informatik in varuhinja.
Osnovno in socialno oskrbo v drugi družini izvajajo osebe, ki imajo status samozaposlene osebe na področju socialnega varstva, ter imajo pridobljeno poklicno kvalifikacijo, ali pa izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa strokovnega sodelavca po 70. členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12).
Koordinacijo bivanja upravičenca zunaj institucije z individualnim paketom storitev izvaja koordinator za individualne namestitve zunaj institucije, ki je lahko strokovni delavec ali sodelavec na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk), na delovnem mestu, ki je uvrščeno najmanj v VI. tarifni razred v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. En koordinator se sistemizira na 12 upravičencev.
Posamezne elemente oziroma sestavine individualne namestitve upravičenca iz zavoda zunaj institucije na podlagi individualnega načrta lahko izvajajo tudi druge osebe, ki so določene z individualnim načrtom in ki sklenejo dogovor z uporabnikom in pooblaščenim zavodom.
Administrativne, finančno-računovodske in poslovodne naloge izvajajo zaposleni na delovnih mestih: administrator, pisarniški referent, tajnica, poslovni sekretar, strokovni sodelavec (javna naročila), strokovni sodelavec za upravno pravne zadeve, finančnik, ekonomski referent, knjigovodja, analitik, finančno računovodski delavec, računovodja, kadrovnik, vodja finančno-računovodske službe, pomočnik direktorja za posamezno področje, namestnik direktorja za posamezno področje in direktor.
g)
Dokumentacija
O institucionalnem varstvu je potrebno voditi dokumentacijo o osebah v varstvu, o delu strokovnih delavcev in sodelavcev ter o delu zavoda.
Dokumentacija o osebah v varstvu obsega osebni list, dogovor o izvajanju storitve, individualni načrt, evidence o strokovnih in specialističnih obravnavah ter drugo dokumentacijo.
Dokumentacija o delu strokovnih delavcev in sodelavcev obsega individualne programe obravnav, poročila o spremljanju in uresničevanju obravnav, pregled supervizijskih obravnav ter drugo dokumentacijo.
Dokumentacija o delu zavoda obsega razvojne in letne načrte, poročila o uresničevanju načrtov, evidence oseb v varstvu ter drugo dokumentacijo.
Dokumentacija se vodi in hrani v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Dokumentacijo o institucionalnem varstvu v drugi družini vodi center za socialno delo, oziroma zavod, ki je sprejel upravičenca v takšno obliko varstva.
Za izvajanje bivanja upravičenca zunaj institucije na podlagi individualnega paketa se pripravi poseben individualni načrt, ki ga podpišejo upravičenec ali njegov zastopnik, zavod, ki je upravičenca sprejel in izvajalci posameznih sestavin storitve.
h)
Normativ storitve
Institucionalno varstvo v zavodski obliki se izvaja v manjših organizacijskih enotah kot so: bivalne skupine, bivalne enote, stanovanjske skupine ali gospodinjske skupnosti. V posamezno organizacijsko obliko ne morejo biti vključene manj kot 4 osebe in ne več kot 24 oseb.
V varovane oddelke v splošnih in posebnih socialno varstvenih zavodih je lahko vključeno največ 12 oseb. Osebe z demenco so lahko v teh zavodih obravnavane tudi v drugih oblikah organiziranega varstva (gospodinjska skupnost …). V teh primerih se uporabljajo standardi in normativi, ki so predpisani za varovane oddelke.
V primeru, ko se storitev izvaja v obliki dnevnega varstva, se kadrovski normativ preračuna glede na število ur izvajanja storitve.
Kadrovski normativ za varuhinje v institucionalnem varstvu otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti, z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, usmerjenih v posebni program vzgoje in izobraževanja, je sestavljen iz 2/3 normativa, ki velja za to skupino na področju socialnega varstva in 1/3 normativa, ki velja za to skupino na področju vzgoje in izobraževanja.
Kadrovski normativ za varuhinje v institucionalnem varstvu odraslih je za odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju in za osebe z več motnjami, ki niso sposobne vključitve v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, enak kadrovskemu normativu za varuhinje v institucionalnem varstvu otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti, usmerjenih v program vzgoje in izobraževanja.
Kadrovski normativ za institucionalno varstvo odraslih oseb, ki so dodatno vključene v drugo socialno varstveno storitev, storitev zaposlitvene rehabilitacije ali zaposlitev je 85% normativa, ki velja za storitve za odrasle osebe v celodnevnem domskem varstvu. V teh primerih se pri kadrovskih normativih tudi ne upoštevajo normativi za posebne oblike varstva.
Pri kadrovskih normativih za institucionalno varstvo odraslih oseb, ki niso vključene v druge socialno varstvene storitve, se ne upoštevajo normativi za izvajanje vodenja v okviru socialne oskrbe.
Normativ za stanovanjske skupine, ki so dislocirane od zavoda in med seboj oddaljene več kot 500 m, ali normativ za bivalno enoto, ki vključuje manj kot 12 upravičencev, vendar ne manj kot 4, je 0,5 delavca za izvajanje osnovne oskrbe, 3,5 strokovnih delavcev in sodelavcev za izvajanje socialne oskrbe ter 0,5 za izvajanje poslovodenja. Za izvajalce, pri katerih je skupno število vključenih uporabnikov v storitev institucionalnega varstva manjše kot 75, se v vsaki stanovanjski skupini normativ strokovnih delavcev in sodelavcev za izvajanje socialne oskrbe poveča za 0,5 delavca. Normativ za bivalne enote, ki so dislocirane od zavoda in med seboj oddaljene več kot 500 m, v katere se vključuje manj kot 25 upravičencev, vendar ne manj kot 12, je določen v Prilogi 1c, ki je kot Priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
Za izvajanje storitve institucionalnega varstva v drugi družini se uporablja normativ 1 izvajalec osnovne in socialne oskrbe na 3 osebe, starejše od 65 let, v primeru oseb z zmerno motnjo v telesnem in duševnem razvoju pa 1 izvajalec osnovne in socialne oskrbe na 2 osebi, in sicer tako, da skupno število upravičencev v posamezni družini ni večje od šest. Za izvajalca institucionalnega varstva v drugi družini se šteje odrasel član družine.
Normativi zajemajo tudi delavce, ki izvajajo naloge administrativnih, finančno-računovodskih in poslovodnih nalog.
Ne glede na prvi odstavek te točke se lahko za izvajanje bivanja zunaj institucije na podlagi individualnega paketa storitve v individualnem načrtu določi drugačni kadrovski normativ, pri čemer se upoštevajo veljavni kadrovski normativi za institucionalno varstvo.
Pri izvajalskih organizacijah, ki izvajajo dejavnost po posebnih konceptih in metodah dela ali imajo specifično strukturo uporabnikov, se naloge in opravila posameznih izvajalcev osnovne in socialne oskrbe ter poslovodenja v okviru obstoječega nabora delovnih mest, določenih v Prilogah 1a, 1b in 1c, ki so kot Priloge 1, 2 in 3 sestavni del tega pravilnika, lahko združujejo, ali pa se izvajanje posameznih nalog in opravil zagotovi z zunanjimi izvajalci. Združujejo se lahko naloge in opravila pri osnovni in socialni oskrbi za delovna mesta, ki so uvrščena v največ V. tarifni razred ter pri socialni oskrbi in poslovodenju za delovna mesta v VII/2. tarifnem razredu v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Vodstva posameznih izvajalskih organizacij lahko ministrstvu predlagajo potrditev kadrovske zasedbe, ki zaradi specifičnih okoliščin lokacije, organiziranosti dela in metod dela odstopa od skupnega kadrovskega normativa, določenega s tem pravilnikom največ za 10%, vendar pa se masa plač za zaposlene ne sme spremeniti za več kot 10%. V takšnih primerih je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje ministrstva.
Izvajalske organizacije lahko horizontalno in vertikalno nadomeščajo delovna mesta znotraj osnovne oskrbe, znotraj socialne oskrbe in znotraj nalog poslovodenja, in sicer med:
-
III. in IV. tarifnim razredom;
-
IV. in V. tarifnim razredom;
-
V. in VI. tarifnim razredom;
-
VI. in VII/1. tarifnim razredom;
-
VII/1. in VII/2. tarifnim razredom v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Izvajalec lahko kombinira strukturo zaposlenih pri socialni oskrbi skladno s pridobljenimi in potrebnimi kompetencami samo znotraj profilov, ki izvajajo varstvo ali posebne oblike varstva.
Zaradi vertikalnega nadomeščanja delovnih mest se lahko masa plač zaposlenih poveča za največ 5%.
Odstopanja v zvezi s številom kadrov in delovnimi mesti so možna po predhodnem soglasju organa upravljanja izvajalca.
Potrebno število strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev za izvajanje storitve institucionalnega varstva glede na posamezne vrste upravičencev je razvidno iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.