Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji
a)
Opis storitve
Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirana oblika varstva, s katero se izpolnjujejo z ustavo in zakoni določene temeljne človekove pravice odraslih invalidnih oseb do storitve, ki tem osebam (v nadaljevanju: uporabnikom) v skladu z njihovimi sposobnostmi, daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanja koristnega, vendar njihovim zmožnostim primernega dela.
Vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirano in se izvaja tako, da uporabnikom omogoča ohranjanje pridobljenih in širitev novih znanj in delovnih spretnosti, pridobivanje novih socialnih in delovnih navad, uresničevanje lastnih idej in ustvarjalnosti, vzpodbuja samostojnost, občutek samopotrditve in ohranjanje dobre kakovosti življenja uporabnika. Storitev zagotavlja tudi druge oblike varstva, ki uporabnikom in njihovim družinam omogočajo delovno in socialno udejstvovanje.
Uporabnikom omogoča tudi nagrajevanje za opravljeno delo v skladu s splošnim aktom izvajalca.
Standard določa minimalen obseg storitve, ki ga izvajalec zagotavlja v okviru javne službe.
Konkreten obseg storitve se določi z dogovorom, ki ga uporabnik oziroma njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik, podpiše z izvajalcem. V primeru izvajanja storitve izven varstveno delovnega centra dogovor podpiše tudi delodajalec, kjer se storitev izvaja. Sestavni del dogovora je tudi dodatna ponudba izvajalca, za katero se odloči uporabnik oziroma njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik, in del storitve, ki se izvaja v nadstandardnem obsegu. Daljši čas trajanja storitve, izvedba prosto časovnih in kreativnih aktivnosti izven storitve ter letovanja, športna in kulturna udejstvovanja se ne izvaja v okviru standarda storitve.
Osnovna oskrba zajema bivanje, prehrano, tehnično oskrbo in prevoze.
Bivanje se izvaja v opremljenih in ogrevanih prostorih v skladu s pravilnikom, ki ureja tehnične pogoje za izvajanje socialno varstvene storitve vodenja, varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji ter za izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve. Bivanje vključuje tudi pogoje za izvajanje osebne higiene ob uporabi toaletnih sredstev in sanitetnega materiala, po potrebi pa zagotavlja splakovanje oziroma pranje osebnega perila. Vključuje tudi čiščenje prostorov.
Uporabniku se primerno njegovemu zdravstvenemu stanju za dneve prisotnosti zagotavljajo topli obrok in osnovni napitki.
Čas in način prehranjevanja določi izvajalec v dogovoru z uporabniki in je lahko različen glede na optimalne možnosti (lastna priprava prehrane, dovoz prehrane, prehranjevanje drugje ...).
Tehnična oskrba izvaja vzdrževanje prostorov in okolice.
Prevozi zajemajo organizacijo prevozov v zvezi s prihodom in odhodom uporabnikov ter dovozom in odvozom prehrane. Za prihode in odhode uporabnikov se praviloma uporabljajo javna prevozna sredstva.
V primeru, da ni organiziranega javnega prevoza ali pa ga uporabnik ni sposoben koristiti, se prihodi in odhodi organizirajo s prevoznim sredstvom izvajalca, z najemom prevoznega sredstva ali pa s sklenitvijo pogodbe o izvajanju prevozov s fizično oziroma pravno osebo.
Optimalna razdalja od kraja bivanja do varstveno delovnega centra je 25 km ali 30 minut vožnje.
Socialna oskrba zajema vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.
Vodenje obsega oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih načrtov, ohranjanje pridobljenega znanja in sposobnosti ter učenje novih vsebin in veščin, vzdrževanje in razvoj socialnih stikov in kognitivne sposobnosti uporabnika, ohranjanje pridobljene in razvijanje večje samostojnosti. Vodenje zajema tudi sodelovanje z uporabnikom in njegovimi svojci, sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci in organizacijami, organiziranje kreativnih dejavnosti in aktivno vključevanje v okolje.
Varstvo zajema spremljanje, podporo in zagotavljanje občutka varnosti, nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in opravljanju fizioloških potreb, pomoč pri vstajanju, obuvanju, sezuvanju in slačenju, pomoč pri gibanju in hoji, pomoč pri komunikacijah in orientaciji ter varstvo pri prihodih in odhodih ter spremstvo pri prevozih v skladu z individualnim načrtom.
Zaposlitev pod posebnimi pogoji obsega take oblike dela, ki omogočajo upravičencem ohranjanje pridobljenih znanj ter razvoj novih sposobnosti. Zajema tudi zagotavljanje pogojev za varno delo, prilagajanje strojev in delovnih pripomočkov zmogljivostim upravičencev, uvajanje v delo, razvijanje delovnih sposobnosti in spretnosti, spremljanje delovnega procesa, nabavo sredstev in pripomočkov, prevoze materiala za delo ter prodajo izdelkov. Pridobljena sredstva od prodaje izdelkov so namenjena za kritje stroškov nabave materiala in drugih neposrednih stroškov, vezanih na ustvarjanje izdelkov, nagrade uporabnikov in za višjo kvaliteto dela in bivanja.
Zaposlitev se izvaja v varstveno delovnem centru ali v drugi organizirani obliki.
Če se storitev izvaja izven prostorov varstveno delovnega centra, mora varstveno delovni center za enega ali več upravičencev hkrati zagotoviti spremljevalca na podlagi kadrovskih normativov s področja socialne oskrbe in pripraviti načrt podpore upravičencu tako, da bodo zagotovljeni pogoji za varno delo upravičenca.
V primeru, da izvajalec poleg storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji izvaja tudi storitev institucionalnega varstva uporabnikov te storitve ali storitev pomoči družini na domu duševno in telesno prizadetih oseb, se za izvajanje teh storitev uporabljajo standardi in normativi za te storitve.
b)
Upravičenci
Upravičenci do storitve so:
A)
Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju
Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju so osebe, ki imajo prirojeno znižano raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar se odraža v neskladju med njihovo mentalno in kronološko starostjo ali osebe, pri katerih je takšno stanje posledica bolezni ali poškodbe.
Glede na motnje v duševnem razvoju se razlikujejo:
1.
Osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki so končale prilagojeni program izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom in se niso sposobne vključiti v programe nižjega poklicnega izobraževanja oziroma so bile neuspešne v programih, ki jih določa zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
2.
Osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki imajo posamezne sposobnosti različno razvite (pri učenju osvojijo osnove branja, pisanja in računanja, pri drugih dejavnostih kot so gibalne, likovne in glasbene pa lahko dosežejo več). Sposobne so sodelovati v enostavnem razgovoru in razumejo navodila. Uporabljajo lahko tudi nadomestno komunikacijo. Svoje potrebe in želje znajo izražati. Pri skrbi zase zmorejo preprosta opravila, sicer pa potrebujejo vodenje in različne stopnje pomoči skozi celo življenje. Sposobne so se usposobiti za enostavna praktična dela, vendar se praviloma ne morejo usposobiti za povsem neodvisno socialno življenje.
3.
Osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju, ki se lahko usposobijo za najosnovnejša opravila. Pri skrbi zase pogosto potrebujejo pomoč drugih. Razumejo osnovna sporočila in se nanje odzivajo. Orientirajo se v ožjem okolju, vendar pri tem potrebujejo varstvo. Osebe imajo lahko težave v gibanju in druge motnje.
4.
Osebe s težko motnjo v duševnem razvoju, ki so sposobne le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Potrebujejo stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje. So omejene v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja. Razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno.
B)
Odrasle osebe z več motnjami
Odrasle osebe z več motnjami so osebe, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oziroma motenj. To so osebe:
-
z motnjami iz točke A), pri katerih so prisotne se osebnostne motnje ali težje senzorne motnje (motnje vida, sluha),
-
ki imajo prirojene ali pridobljene poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja (s poškodbami glave).
Te osebe se vključijo v tisto obliko storitve, ki ustreza njihovim psihološkim, pedagoškim, zdravstvenim in socialnim potrebam ob upoštevanju njegove prevladujoče, primarne motnje.
c)
Postopek
Postopek izvajanja storitve zajema začetno informiranje, izvajanje postopka v zvezi s sprejemom, vsebinsko pripravo na sprejem upravičenca, podpis dogovora o izvajanju storitve in pripravo individualnega načrta, izvajanje storitve ter njeno prenehanje.
Postopek uveljavljanja pravice do storitve natančneje ureja pravilnik o postopku pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.
č)
Oblike storitve
Storitev upravičencem zagotavljajo varstveno delovni centri, ki delujejo kot javni socialno varstveni zavodi in koncesionarji, ki so za opravljanje te storitve pridobili koncesijo na podlagi javnega natečaja.
Za upravičence iz drugega odstavka točke B) tega člena pravilnika z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro se oblika storitve prilagodi glede na njihove psihološke, socialne in zdravstvene potrebe, pri čemer psihosocialna rehabilitacija in usposabljanje za življenje oseb s pridobljeno možgansko poškodbo ali okvaro, obsega osnovno in socialno oskrbo v skladu s tem členom pravilnika ter zdravstveno varstvo in rehabilitacijo v okviru priznanega programa, po predpisih s področja zdravstvenega varstva.
d)
Trajanje
Storitev traja dokler obstajajo razlogi za:
-
vključitev uporabnika v to obliko varstva in dokler je pripravljen storitev sprejemati,
-
začasno ali občasno vključitev.
Storitev se izvaja občasno, kadar se izvaja za določen krajši čas, ki se periodično ponavlja.
Storitev se izvaja začasno, kadar se izvaja le za določeno obdobje.
Neposredno izvajanje storitve se prične v dopoldanskem (jutranjem) času in traja 8 ur dnevno 5 delovnih dni v tednu, vsebine izven tega standarda pa so odvisne od dogovora med uporabnikom in izvajalcem. Kot vsebine izven standarda se štejejo: daljši čas trajanja storitve, izvedba prostočasovnih aktivnosti izven 8-urne storitve, letovanja, zimovanja, športna in kulturna udejstvovanja, izvedba prireditev in podobno.
Storitev, ki se izvaja izven prostorov varstveno delovnega centra, v skupnosti traja največ osem ur dnevno in pet dni v tednu oziroma krajši čas na podlagi sklenjenega dogovora.
Za dnevno prisotnost se šteje, da je upravičenec dnevno prisoten najmanj 5 ur.
e)
Metode
Podlaga za izvajanje storitve je oblikovanje individualnega dogovora o izvajanju storitve. Storitev se izvaja po metodah individualnega in skupinskega dela, pri čemer se upoštevajo načela individualizacije, multidisciplinarnosti, celovitosti obravnave, aktivnosti, avtonomnosti in možnosti izbire.
f)
Izvajalci
Osnovno oskrbo izvajajo za osebe iz točke b) tega člena: ekonom, kuhar/dietni kuhar, pomočnik (dietnega) kuharja, hišnik, vzdrževalec-tehnik, voznik oseb s posebnimi potrebami, voznik, strežnica, čistilka.
Socialno oskrbo izvajajo za osebe iz točke b) tega člena: individualni in skupinski habilitator, socialni delavec, psiholog, tehnolog, delovni inštruktor, varuhinja, gospodinja – oskrbovalka/socialna oskrbovalka.
Poslovodenje (poslovodna, administrativna in finančna dela) izvajajo za osebe iz točke C) točke b) tega člena: administrator, pisarniški referent, tajnica, poslovni sekretar, strokovni sodelavec (javna naročila), strokovni sodelavec, strokovni sodelavec za upravno pravne zadeve, kadrovnik, vodja splošne službe, finančno-računovodski delavec, ekonomski referent, računovodja, vodja finančno-računovodske službe, direktor.
V varstveno delovnih centrih z več enotami izven sedeža zavoda poslovanje izvajajo še:
-
vodstveni delavci ali strokovni delavci s položajnim dodatkom.
g)
Dokumentacija
Varstveno delovni center vodi dokumentacijo o uporabnikih storitve, o delu strokovnih delavcev in sodelavcev ter o delu centra.
Dokumentacija o uporabnikih storitve obsega osebne podatke v skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk) individualni načrt, evalvacije, podatke o strokovnih obravnavah ter drugo dokumentacijo.
Dokumentacija o delu strokovnih delavcev in sodelavcev obsega individualne programe obravnav, podatke o spremljanju in uresničevanju obravnav, pregled supervizijskih obravnav ter drugo dokumentacijo.
Dokumentacija o delu centra obsega razvojne in letne delovne načrte, poročila o uresničevanju načrtov, evidenco vključenih upravičencev ter drugo dokumentacijo.
Strokovno dokumentacijo je potrebno voditi in urejati v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
h)
Normativ storitve
Kadrovski normativ je izražen v številu uporabnikov (upravičencev) na delavca in je razviden iz tabele 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
V primeru, ko se storitev izvaja v času, krajšem od 5 ur dnevno ali samo en dan v tednu, se kadrovski normativ preračuna glede na število ur izvajanja storitve.
Pri manjših izvajalskih organizacijah oziroma pri izvajalskih organizacijah, ki izvajajo dejavnost po posebnih konceptih in metodah dela se naloge in opravila posameznih izvajalcev osnovne in socialne oskrbe v okviru obstoječega nabora delovnih mest lahko združujejo ali pa se izvajanje posameznih nalog in opravil zagotovi z zunanjimi izvajalci.
V takšnih primerih je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje ministrstva.
Zaradi specifičnih potreb uporabnikov in drugih okoliščin, ki vplivajo na potrebe po dodatnih kadrovskih zmogljivostih (lokacije, organiziranost, metode dela), se lahko od skupnega kadrovskega normativa, določenega v Prilogi 2 tega pravilnika, odstopa za največ 10 %, pri čemer se masa plač za zaposlene ne sme spremeniti za več kot 10 %. V takšnih primerih mora izvajalec predhodno pridobiti soglasje ministrstva.
Kadrovski normativ za obliko storitve, ki je prilagojena upravičencem iz drugega odstavka točke B) tega člena pravilnika, z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro, se uporablja v skladu s tem členom pravilnika.
Izvajalske organizacije lahko nadomeščajo delovna mesta znotraj osnovne oskrbe, znotraj socialne oskrbe in znotraj nalog poslovodenja, in sicer med: III. in IV. tarifnim razredom; IV. in V. tarifnim razredom; V. in VI. tarifnim razredom; VI. in VII/1. tarifnim razredom ter VII/1, in VII/2. tarifnim razredom v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Delovna mesta z zahtevnostjo največ V. tarifnega razreda ter pri socialni oskrbi in poslovodenju za delovna mesta v VII/2. tarifnem razredu oziroma glede na potrebe organizacije dela, zagotavljanje teh nalog in opravil tudi z zunanjimi izvajalci, se lahko naloge in opravila pri osnovni in socialni oskrbi združujejo.