Institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih in v oskrbnih domovih
Posebno obliko institucionalnega varstva v drugi organizirani obliki iz prvega odstavka 16. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12) predstavljata oskrba in nega v oskrbovanih stanovanjih (v nadaljnjem besedilu: institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih) ter oskrba in nega v oskrbnih domovih (v nadaljnjem besedilu: institucionalno varstvo v oskrbnih domovih).
a)
Opis storitve
1.
Institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih obsega:
-
osnovno in socialno oskrbo v oskrbovanih stanovanjih;
-
zdravstveno varstvo in zdravstveno nego po predpisih o zdravstvenem varstvu.
Storitev se izvaja v funkcionalno povezanih in potrebam starejših ljudi prilagojenih stanovanjih.
Osnovna oskrba v oskrbovanem stanovanju obsega:
-
pomoč pri bivanju, kamor sodijo: osnovno čiščenje vseh ali posameznih prostorov stanovanja z odnašanjem smeti in postiljanje;
-
organizirano prehrano, kamor sodijo: prinašanje pripravljenih obrokov ali priprava hrane v stanovanju in pomivanje uporabljene posode;
-
pomoč pri pranju, sušenju in likanju perila kamor sodijo: prinašanje in odnašanje čistega in umazanega perila ter pranje, sušenje in likanje posteljnega in/ali osebnega perila.
Socialna oskrba v oskrbovanem stanovanju obsega:
-
pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih opravil, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
-
varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca.
Poleg osnovne in socialne oskrbe mora biti upravičencem zagotovljena uporaba celodnevne povezave preko osebnega telefonskega alarma za pomoč na daljavo, ki ga zagotovi izvajalec storitve sam ali v ta namen sklene pogodbo z drugim izvajalcem, ki v okviru svoje redne dejavnosti opravlja naloge neprekinjene nujne pomoči (npr. zdravstveni zavod, regijski center za pomoč na domu).
Obseg in vrsta oskrbe se prilagodi potrebam in željam posameznega upravičenca. V oskrbovanih stanovanjih se lahko osnovna in socialna oskrba nadomestita z obliko storitve pomoči na domu – socialna oskrba na domu, če s tem soglaša občina, na območju katere se izvaja storitev.
Izvajalec storitve institucionalnega varstva v oskrbovanih stanovanjih, je dolžan zagotoviti izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem z ustreznimi listinami za izvajanje te dejavnosti, razen v primeru, ko jo v skladu z veljavnimi predpisi lahko izvaja sam.
2.
Institucionalno varstvo v oskrbnih domovih obsega:
-
osnovno in socialno oskrbo;
-
zdravstveno oskrbo in zdravstveno nego po predpisih o zdravstvenem varstvu.
Storitev se izvaja v manjših, potrebam starejših ljudi prilagojenih objektih, ki omogočajo organiziranje v obsegu ene bivalne enote.
Posebno obliko institucionalnega varstva v oskrbnih domovih predstavlja oskrba oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ki je usmerjena k lajšanju psihofizičnih simptomov bolezni in zadovoljevanju čustvenih ter duhovnih potreb. Oskrba oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja se lahko izvaja v le za to specializiranih oskrbnih domovih, ki so prilagojeni potrebam teh oseb in ki omogočajo organiziranje v obsegu največ dveh bivalnih enot za osebe s posebnimi potrebami.
Osnovna oskrba v oskrbnem domu obsega:
-
bivanje v opremljenih, ogrevanih in vzdrževanih eno- ali dvoposteljnih sobah, z zagotovljenimi sanitarnimi prostori, prostori za osebno higieno in skupnimi prostori;
-
organizirano prehrano, kamor sodijo najmanj trije glavni obroki hrane dnevno, ki so primerni uporabnikovi starosti in zdravstvenemu stanju;
-
vzdrževanje in čiščenje prostorov, pranje in menjava posteljnega perila, pranje, likanje, šivanje, čiščenje osebne obleke in obutve.
Socialna oskrba v oskrbnem domu obsega:
-
pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pri dnevnih opravilih, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, ter vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
-
varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pri vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji, orientaciji;
-
organiziranje prevozov, ki niso zdravstveno indicirani ter druge potrebne storitve;
-
pri oskrbi oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja socialna oskrba obsega tudi psihosocialno podporo in organizacijo duhovne opore prilagojene umirajočemu in njegovim svojcem v času umiranja.
Izvajalec storitve institucionalnega varstva v oskrbnem domu je dolžan zagotoviti izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem z ustreznimi listinami za izvajanje te dejavnosti, razen v primerih, ko jo v skladu z veljavnimi predpisi lahko izvaja sam.
b)
Upravičenci
Upravičenci do institucionalnega varstva v oskrbovanih stanovanjih in oskrbnih domovih so osebe:
-
ki so stare nad 65 let in zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso v celoti sposobne za samostojno življenje brez pomoči druge osebe, preostale psihofizične sposobnosti pa jim omogočajo, da z redno organizirano pomočjo drugega in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in samostojnost v bivalnem okolju tako, da jim ni potrebno popolno institucionalno varstvo v zavodu,
-
ki so sicer mlajše od 65 let, vendar zaradi psihofizičnih lastnosti niso v celoti sposobne za samostojno življenje brez pomoči druge osebe, preostale psihofizične sposobnosti pa jim omogočajo, da z redno organizirano pomočjo drugega in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in samostojnost v bivalnem okolju tako, da jim ni potrebno popolno institucionalno varstvo v zavodu,
-
z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ki so starejše od 18 let.
Mnenje o izpolnjevanju pogojev iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka podata pristojni center za socialno delo in osebni zdravnik upravičenca. Mnenje o izpolnjevanju pogojev iz tretje alineje prejšnjega odstavka poda osebni zdravnik upravičenca.
c)
Postopek
Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika.
Storitev vsebuje dva dela.
Prvi del predstavlja pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem.
Drugi del zajema neposredno izvajanje storitve.
č)
Trajanje in obseg
Neposredno izvajanje osnovne in socialne oskrbe v oskrbovanem stanovanju in oskrbnih domovih se določi z dogovorom med upravičencem in izvajalcem, obseg se lahko poveča ali zmanjša glede na potrebe, želje in zmožnosti upravičenca.
Storitev iz točke a) tega člena mora biti uporabnikom dostopna 7 dni v tednu. Izvajalec institucionalnega varstva v oskrbnih domovih lahko zagotavlja izvajanje storitve 24 ur na dan s stalno prisotnostjo svojih delavcev ali z njihovo 24-urno dosegljivostjo.
Izvajanje osnovne in socialne oskrbe v oskrbovanem stanovanju in v oskrbnem domu traja, dokler obstaja potreba in dokler jo upravičenec želi prejemati.
d)
Metode dela
Podlaga za izvajanje storitve je oblikovanje dogovora o izvajanju storitve. Storitev se izvaja individualno in skupinsko, pri tem se upoštevajo strokovna načela individualizacije, celovitosti obravnave, aktivnosti in avtonomije upravičenca ter možnosti izbire.
e)
Izvajalci storitve
Storitev osnovne in socialne oskrbe v oskrbovanem stanovanju in oskrbnih domovih izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter drugi delavci.
Vodenje storitve ter postopka v zvezi s pripravo dogovora o opravljanju storitve, uvodno srečanje med upravičencem in izvajalcem storitve ter koordinacijo neposrednih izvajalcev, vodi strokovni delavec iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12) ali strokovni sodelavec iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12) z najmanj 4 letno srednješolsko izobrazbo. Vodenje storitve ter postopka v zvezi s pripravo dogovora o opravljanju storitve v oskrbnih domovih, specializiranih za oskrbo oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, lahko uvodno srečanje med upravičencem in izvajalcem storitve ter koordinacijo neposrednih izvajalcev vodi le strokovni delavec iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12).
Socialno oskrbo upravičenca izvajajo strokovni sodelavci iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12), ki so končali srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali zdravstveno nego (oskrbovalka, socialna oskrbovalka, bolničar negovalec). Socialno oskrbo upravičencev v oskrbnih domovih, specializiranih za oskrbo oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, lahko izvajajo samo strokovni delavci iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12).
Osnovno oskrbo izvajajo tudi drugi delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu za področje socialnega varstva ter delavci s srednjo poklicno šolo ustrezne smeri (kuharica, gospodinja kmetovalka, gospodinja oskrbovalka, pomočnik kuharja ipd.).
f)
Supervizija in izobraževanje
Sestavni del storitve so tudi suprevizijski posveti za izvajalce socialne oskrbe ter strokovno izpopolnjevanje v obsegu, kot ga določa panožna kolektivna pogodba za posamezno skupino izvajalcev.
g)
Dokumentacija
Osnovna dokumentacija izvajalca obsega evidence o osebnih podatkih upravičencev, vzpostavljene in vodene v skladu z navodili iz 115. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12), evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, evidenco opravljenih storitev ter podatke o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve.
h)
Kadrovski normativi storitve
Institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih izvajajo:
-
en vodja storitve na vsakih 60 upravičencev,
-
en izvajalec osnovne in socialne oskrbe za 6 upravičencev, ki pa se lahko zmanjša za največ 20%, če upravičenci ne potrebujejo celotnega obsega osnovne in socialne oskrbe.
V primeru, da se v oskrbovanem stanovanju izvaja pomoč na domu, se upoštevajo normativi, kot veljajo za izvajanje storitve pomoči na domu – socialna oskrba na domu.
Institucionalno varstvo v oskrbnih domovih izvajajo:
-
en vodja storitve na vsakih 60 upravičencev,
-
en izvajalec socialne oskrbe na vsakih 6 upravičencev,
-
en izvajalec osnovne oskrbe na vsakih 10 upravičencev
-
za poslovodenje, administrativne naloge ter finančno računovodske naloge tolikšno število izvajalcev, ki predstavlja največ 12% skupnega števila zaposlenih.
Institucionalno varstvo v oskrbnih domovih, ki so specializirani za oskrbo oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, izvajajo:
-
en vodja storitve na 24 upravičencev,
-
en izvajalec osnovne oskrbe na vsakih 6 upravičencev,
-
en izvajalec socialne oskrbe na vsakih 6 upravičencev,
-
za poslovodenje, administrativne naloge ter finančno računovodske naloge tolikšno število izvajalcev, ki predstavlja največ 12% skupnega števila zaposlenih.