4. člen
Rezident
1.
V tej konvenciji izraz »rezident države pogodbenice« pomeni:
a)
za Slovenijo osebo, ki je po zakonodaji Slovenije dolžna v njej plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila; ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna plačevati davke v Sloveniji samo v zvezi z dohodki iz virov v Sloveniji ali premoženja v njej;
b)
za Kuvajt posameznika, ki ima stalno prebivališče v Kuvajtu in je kuvajtski državljan, ter podjetje, ki je ustanovljeno v Kuvajtu.
2.
Za namen prvega odstavka rezident države pogodbenice vključuje:
a)
vlado države pogodbenice in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast ali centralno banko;
b)
vladno ustanovo, ustanovljeno v tej državi pogodbenici po javnem pravu, kot je korporacija, sklad, organ, fundacija, agencija ali drug podoben subjekt;
c)
subjekt, ustanovljen v tej državi pogodbenici, katerega celotni kapital je zagotovila ta država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast ali vladna ustanova, kot je opredeljena v pododstavku b, skupaj z drugimi državami.
3.
Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:
a)
šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
c)
če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d)
če njegovega statusa ni mogoče določiti po določbah pododstavkov od a do c, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
4.
Kadar je zaradi določb prvega in drugega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je sedež njene dejanske uprave.