2. člen
Davki, za katere se uporablja konvencija
1.
Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2.
Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih izplačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3.
Obstoječi davki, za katere se uporablja ta konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
(i) davek od dohodka pravnih oseb,
(ii) dohodnina,
(iii) davek od premoženja
(v nadaljnjem besedilu: slovenski davek);
b)
v Kuvajtu:
(i) davek od dohodka pravnih oseb,
(ii) prispevek iz neto dobička kuvajtskih delniških družb, ki se plačuje Kuvajtski fundaciji za napredek znanosti (KFAS);
(iii) zakat;
(iv) davek po zakonu o zaposlovanju
(v nadaljnjem besedilu: kuvajtski davek).
4.
Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po datumu podpisa konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic se uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.