Organizacija opravi na koncu obračunskega obdobja polno revalorizacijo naslednjih sredstev:
2)
materialnih naložb, razen naravnih bogastev in osnovne črede;
3)
stroškov, ki se razmejujejo na več let;
4)
terjatev poslovnih sredstev do izvenposlovnih sredstev organizacije.
Poleg revalorizacije iz prvega odstavka tega člena revalorizira organizacija tudi:
3)
terjatve, razen terjatev iz 4. točke prvega odstavka tega člena.
Revalorizacija naravnih bogastev pomeni znesek razlike med vrednostjo teh naravnih bogastev, ocenjeno na koncu obračunskega obdobja po 48. členu tega zakona, in njihovo knjigovodsko vrednostjo.
Revalorizacija osnovne črede pomeni razliko med vrednostjo osnovne črede po tržnih cenah na koncu obračunskega obdobja in vrednostjo, izkazano v knjigovodstvu po ugotavljanju celotnega prihodka na podlagi prirastka osnovne črede.
Dinarske terjatve, razen terjatve iz 4. točke prvega odstavka tega člena, revalorizira organizacija v pogodbenem oziroma predpisanem znesku.
Devizne terjatve in obveznosti revalorizira organizacija v znesku pozitivnih tečajnih razlik.
Organizacija lahko sklene, da bo v celoti ali delno opravila tudi:
1)
polno revalorizacijo amortizacije;
2)
revalorizacijo materiala, nadomestnih delov in blaga po "LIFO" metodi; v tem primeru zmanjšanje cen bremeni revalorizacijske rezerve;
3)
polno revalorizacijo, korigirano s koeficientom obračanja zalog materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja, nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov;
4)
polno revalorizacijo drobnega inventarja;
5)
polno revalorizacijo odpisa drobnega inventarja;
6)
revalorizacijo blaga z niveliranjem cen; v tem primeru zmanjšanje cen blaga bremeni revalorizacijske rezerve.
Izvenposlovna sredstva se revalorizirajo po prvem do sedmem odstavku tega člena v dobro ustreznih obveznosti do virov izvenposlovnih sredstev.
Revalorizacija iz prvega do sedmega odstavka tega člena se v posebni revalorizacijski podbilanci knjiži v dobro revalorizacijskih rezerv.
Pravna oseba nadomesti odhodke financiranja iz obveznosti za osnovna sredstva, izkazane v bilanci uspeha, v breme revalorizacijskih rezerv, vendar največ do zneska revalorizacije nematerialnih in materialnih naložb iz 77. člena tega zakona.
Za obveznosti za osnovna sredstva se po tem zakonu štejejo obveznosti do virov sredstev (razen obveznosti do trajnega kapitala) za nematerialne in materialne naložbe, za katere so bili nadomeščeni pripadajoči odhodki financiranja v breme revalorizacijskih rezerv po prvem odstavku tega člena.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pravna oseba sklene, da odhodke financiranja iz vseh obveznosti do tujih virov sredstev nadomesti v breme revalorizacijskih rezerv iz 77. člena tega zakona v sorazmerju z delom teh obveznosti, iz katerega se financirajo nematerialne in materialne naložbe. Del obveznosti do tujih virov sredstev, iz katerega se financirajo nematerialne in materialne naložbe, se ugotovi kot razlika med sedanjo vrednostjo teh naložb in trajnim kapitalom, zmanjšanim za nepokrito izgubo iz prejšnjih let. Znesek odhodkov financiranja, ki se nadomesti v breme revalorizacijske rezerve, ne more biti večji od zneska revalorizacije dela nematerialnih in materialnih naložb, financiranih iz tujih virov sredstev.
