Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:*
* Besedilo sporazuma v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, španskem, švedskem ter mongolskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije.
O K V I R N I S P O R A Z U M <br />
O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER MONGOLIJO NA DRUGI STRANI
EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,
in
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
REPUBLIKA MADŽARSKA,
MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,
na eni strani ter
VLADA MONGOLIJE, v nadaljnjem besedilu: Mongolija,
na drugi strani,
v nadaljnjem besedilu: pogodbenici,
SO SE –
OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi med pogodbenicama ter tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih povezav med njima, ki ju združujejo,
KER pogodbenici namenjata poseben pomen celovitemu značaju medsebojnih odnosov,
KER pogodbenici menita, da je ta sporazum del širšega in povezanega odnosa med njima, ki se gradi prek sporazumov, katerih pogodbenici sta obe strani,
OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti pogodbenic k spoštovanju demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter želje po njihovi okrepitvi, kakor je med drugim določeno v Ustanovni listini Združenih narodov, Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti načelom pravne države, spoštovanju mednarodnega prava, dobrega upravljanja in boja proti korupciji, pa tudi njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja in zahtev varstva okolja,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju med pogodbenicama na podlagi teh skupnih vrednot,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja v vseh njegovih vidikih,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti k spodbujanju mednarodnega miru in varnosti ter prizadevanju za učinkoviti multilateralizem in mirno reševanje sporov, zlasti s sodelovanjem v ta namen v okviru Združenih narodov,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju glede političnih in gospodarskih vprašanj ter na področju mednarodne stabilnosti, pravičnosti in varnosti, s čimer se ustvarja osnovni predpogoj za spodbujanje trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja, izkoreninjenja revščine ter uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja,
KER pogodbenici obravnavata terorizem kot grožnjo globalni varnosti ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje v boju proti terorizmu v skladu z ustreznimi instrumenti Varnostnega sveta ZN, zlasti Resolucije VS ZN 1373. Evropska varnostna strategija, ki jo je Evropski svet sprejel decembra 2003, opredeljuje terorizem kot ključno grožnjo varnosti. V tem smislu je Evropska unija izvedla ključne ukrepe, vključno z akcijskim načrtom za boj proti terorizmu, sprejetim leta 2001 in posodobljenim leta 2004, ter pomembno Deklaracijo o boju proti terorizmu z dne 25. marca 2004, sprejeto po napadih v Madridu. Evropska unija je decembra 2005 sprejela tudi strategijo EU za boj proti terorizmu,
OB IZRAŽANJU njune polne zavezanosti preprečevanju vseh oblik terorizma in boju proti njim, pospeševanju sodelovanja v boju proti terorizmu ter boju proti organiziranemu kriminalu,
KER pogodbenici ponovno potrjujeta, da se učinkoviti ukrepi za boj proti terorizmu in varstvo človekovih pravic med seboj dopolnjujejo in krepijo,
OB PONOVNI POTRDITVI, da najbolj huda kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ukrepi na nacionalni ravni in s krepitvijo globalnega sodelovanja,
OB UPOŠTEVANJU dejstva, da je ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča pomembno za mir in mednarodno pravico ter da je Svet Evropske unije 16. junija 2003 sprejel Skupno stališče o Mednarodnem kazenskem sodišču, na podlagi katerega je bil oblikovan akcijski načrt, sprejet 4. februarja 2004,
KER se pogodbenici strinjata, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev zelo ogroža mednarodno varnost, ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje na tem področju. Soglasno sprejetje Resolucije VS ZN 1540 je temelj zavezanosti celotne mednarodne skupnosti boju proti širjenju orožja za množično uničevanje. Svet Evropske unije je 17. novembra 2003 sprejel politiko EU o vključevanju politik neširjenja orožja v odnose EU s tretjimi državami. Evropski svet je 12. decembra 2003 prav tako sprejel strategijo o boju proti širjenju orožja,
KER je Evropski svet izrazil stališče, da osebno in lahko orožje vse bolj ogroža mir, varnost in razvoj, ter 13. januarja 2006 sprejel strategijo za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva. Evropski svet je v tej strategiji poudaril potrebo po zagotovitvi celovitega in usklajenega pristopa k varnostni in razvojni politiki,
OB IZRAŽANJU njune popolne zavezanosti k spodbujanju vseh vidikov trajnostnega razvoja, vključno z varstvom okolja in učinkovitim sodelovanjem pri boju proti podnebnim spremembam, varnostjo preskrbe s hrano ter učinkovitim spodbujanjem in izvajanjem mednarodno priznanih standardov dela in socialnih standardov,
OB POUDARJANJU pomena poglabljanja odnosov in sodelovanja na področjih, kot so ponovni sprejem ter azilna in vizumska politika, ter skupnega reševanja vprašanj migracije in trgovine z ljudmi,
OB PONOVNEM POUDARJANJU pomena trgovine za njune dvostranske odnose in zlasti trgovine s surovinami ter ob poudarjanju njune zaveze, da se dogovorita o posebnih pravilih v zvezi s surovinami v okviru Pododbora za trgovino in naložbe,
OB UGOTAVLJANJU, da so določbe tega sporazuma, ki spadajo v področje uporabe naslova V, tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujoče za Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske unije, razen če Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko skupaj uradno obvestijo Mongolijo, da sta Združeno kraljestvo in Irska temu sporazumu zavezana kot del Evropske unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska preneha biti zavezana kot del Evropske unije v skladu s členom 4a Protokola št. 21, Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko Mongolijo nemudoma obvesti o kakršni koli spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe Sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen k tema pogodbama,
OB POTRDITVI njune zavezanosti h krepitvi obstoječega odnosa, da bi povečali medsebojno sodelovanje, ter njune skupne volje za utrditev, poglobitev in razširitev odnosov na področjih njunih interesov na podlagi enakosti, nediskriminacije in vzajemne koristi –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
in
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
REPUBLIKA MADŽARSKA,
MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,
na eni strani ter
VLADA MONGOLIJE, v nadaljnjem besedilu: Mongolija,
na drugi strani,
v nadaljnjem besedilu: pogodbenici,
SO SE –
OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi med pogodbenicama ter tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih povezav med njima, ki ju združujejo,
KER pogodbenici namenjata poseben pomen celovitemu značaju medsebojnih odnosov,
KER pogodbenici menita, da je ta sporazum del širšega in povezanega odnosa med njima, ki se gradi prek sporazumov, katerih pogodbenici sta obe strani,
OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti pogodbenic k spoštovanju demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter želje po njihovi okrepitvi, kakor je med drugim določeno v Ustanovni listini Združenih narodov, Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti načelom pravne države, spoštovanju mednarodnega prava, dobrega upravljanja in boja proti korupciji, pa tudi njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja in zahtev varstva okolja,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju med pogodbenicama na podlagi teh skupnih vrednot,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja v vseh njegovih vidikih,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti k spodbujanju mednarodnega miru in varnosti ter prizadevanju za učinkoviti multilateralizem in mirno reševanje sporov, zlasti s sodelovanjem v ta namen v okviru Združenih narodov,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju glede političnih in gospodarskih vprašanj ter na področju mednarodne stabilnosti, pravičnosti in varnosti, s čimer se ustvarja osnovni predpogoj za spodbujanje trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja, izkoreninjenja revščine ter uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja,
KER pogodbenici obravnavata terorizem kot grožnjo globalni varnosti ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje v boju proti terorizmu v skladu z ustreznimi instrumenti Varnostnega sveta ZN, zlasti Resolucije VS ZN 1373. Evropska varnostna strategija, ki jo je Evropski svet sprejel decembra 2003, opredeljuje terorizem kot ključno grožnjo varnosti. V tem smislu je Evropska unija izvedla ključne ukrepe, vključno z akcijskim načrtom za boj proti terorizmu, sprejetim leta 2001 in posodobljenim leta 2004, ter pomembno Deklaracijo o boju proti terorizmu z dne 25. marca 2004, sprejeto po napadih v Madridu. Evropska unija je decembra 2005 sprejela tudi strategijo EU za boj proti terorizmu,
OB IZRAŽANJU njune polne zavezanosti preprečevanju vseh oblik terorizma in boju proti njim, pospeševanju sodelovanja v boju proti terorizmu ter boju proti organiziranemu kriminalu,
KER pogodbenici ponovno potrjujeta, da se učinkoviti ukrepi za boj proti terorizmu in varstvo človekovih pravic med seboj dopolnjujejo in krepijo,
OB PONOVNI POTRDITVI, da najbolj huda kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ukrepi na nacionalni ravni in s krepitvijo globalnega sodelovanja,
OB UPOŠTEVANJU dejstva, da je ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča pomembno za mir in mednarodno pravico ter da je Svet Evropske unije 16. junija 2003 sprejel Skupno stališče o Mednarodnem kazenskem sodišču, na podlagi katerega je bil oblikovan akcijski načrt, sprejet 4. februarja 2004,
KER se pogodbenici strinjata, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev zelo ogroža mednarodno varnost, ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje na tem področju. Soglasno sprejetje Resolucije VS ZN 1540 je temelj zavezanosti celotne mednarodne skupnosti boju proti širjenju orožja za množično uničevanje. Svet Evropske unije je 17. novembra 2003 sprejel politiko EU o vključevanju politik neširjenja orožja v odnose EU s tretjimi državami. Evropski svet je 12. decembra 2003 prav tako sprejel strategijo o boju proti širjenju orožja,
KER je Evropski svet izrazil stališče, da osebno in lahko orožje vse bolj ogroža mir, varnost in razvoj, ter 13. januarja 2006 sprejel strategijo za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva. Evropski svet je v tej strategiji poudaril potrebo po zagotovitvi celovitega in usklajenega pristopa k varnostni in razvojni politiki,
OB IZRAŽANJU njune popolne zavezanosti k spodbujanju vseh vidikov trajnostnega razvoja, vključno z varstvom okolja in učinkovitim sodelovanjem pri boju proti podnebnim spremembam, varnostjo preskrbe s hrano ter učinkovitim spodbujanjem in izvajanjem mednarodno priznanih standardov dela in socialnih standardov,
OB POUDARJANJU pomena poglabljanja odnosov in sodelovanja na področjih, kot so ponovni sprejem ter azilna in vizumska politika, ter skupnega reševanja vprašanj migracije in trgovine z ljudmi,
OB PONOVNEM POUDARJANJU pomena trgovine za njune dvostranske odnose in zlasti trgovine s surovinami ter ob poudarjanju njune zaveze, da se dogovorita o posebnih pravilih v zvezi s surovinami v okviru Pododbora za trgovino in naložbe,
OB UGOTAVLJANJU, da so določbe tega sporazuma, ki spadajo v področje uporabe naslova V, tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujoče za Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske unije, razen če Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko skupaj uradno obvestijo Mongolijo, da sta Združeno kraljestvo in Irska temu sporazumu zavezana kot del Evropske unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska preneha biti zavezana kot del Evropske unije v skladu s členom 4a Protokola št. 21, Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko Mongolijo nemudoma obvesti o kakršni koli spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe Sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen k tema pogodbama,
OB POTRDITVI njune zavezanosti h krepitvi obstoječega odnosa, da bi povečali medsebojno sodelovanje, ter njune skupne volje za utrditev, poglobitev in razširitev odnosov na področjih njunih interesov na podlagi enakosti, nediskriminacije in vzajemne koristi –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM: