89. člen
(elementi ocenjevanja raziskovalnih projektov)
(1)
Recenzenti za ocenjevanje uporabijo kriterije, navedene v tabeli G.II.
Tabela G.II.: Kriteriji za ocenjevanje projektov in največje število točk za posamezen kriterij.
+----------------+----------------------------------+-----------+ | Št. kriterija | Kriterij | Največje | | iz 33. člena | | št. točk | +----------------+----------------------------------+-----------+ | 1 |Raziskovalna uspešnost | 5| | |raziskovalca oziroma skupine | | | |raziskovalcev | | +----------------+----------------------------------+-----------+ | 2 |Družbeno-ekonomska oziroma | 5| | |kulturna relevantnost | | | |raziskovalnih rezultatov | | | |raziskovalca oziroma skupine | | | |raziskovalcev | | +----------------+----------------------------------+-----------+ | 3 |Raziskovalna oziroma razvojna | 5| | |kakovost prijave | | +----------------+----------------------------------+-----------+ | 4 |Relevantnost in potencialni vpliv | 5| | |prijave | | +----------------+----------------------------------+-----------+ | 5 |Izvedljivost predloga | 5| +----------------+----------------------------------+-----------+ | |Skupaj | 25| +----------------+----------------------------------+-----------+
(2)
Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
1.4.
Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5.
Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6.
Statusna odličnost;
1.7.
Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini;
1.8.
Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija).
(3)
Za ocenjevanje pri kriteriju Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
2.2.
Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj;
2.3.
Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.4.
Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti;
2.5.
Izkazovanje relevantnih dosežkov tudi na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko);
2.6.
Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko;
2.7.
Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi dejavnostmi;
2.8.
Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;
2.9.
Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja;
2.13.
Gostovanje raziskovalcev.
(4)
Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave se uporablja naslednje kazalce:
3.1.
Znanstvena pomembnost teme;
3.2.
Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave;
3.3.
Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4.
Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov;
3.5.
Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.
(5)
Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednje kazalce:
4.1.
Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine ...);
4.2.
Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);
4.3.
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;
4.4.
Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami;
4.5.
Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov;
4.6.
Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami;
4.7.
Delež sredstev iz drugih virov.
(6)
Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje kazalce:
5.1.
Usposobljenost vodje (vključuje mentorstvo in vodenje raziskovalnih ali visokošolskih organizacij, raziskovalnih programov in projektov ali vodenje razvojnih skupin na podjetniški ravni, državni ravni, ravni EU ali mednarodni ravni);
5.2.
Primernost načrta dela;
5.3.
Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;
5.4.
Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter-disciplinarnost, interinstitucionalnost);
5.5.
Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6.
Vpetost v programe in projekte;
5.7.
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev.
(7)
Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.
(8)
Raziskovalci, ki imajo vrednost A(i) iz 36. člena večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5 (razen za A(2), kjer dobe oceno 10). To dejstvo lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi za prvo fazo.
(9)
Kandidate za vodje projektov bo agencija ocenjevala s kvantitativnimi ocenami v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v prijavi za prvo fazo.
(10)
Tuji recenzent ocenjuje prijave po kriterijih:
a)
raziskovalne uspešnosti raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev, raziskovalne oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnosti in potencialnega vpliva prijave in izvedljivosti predloga;
b)
družbeno-ekonomske oziroma kulturne relevantnosti rezultatov, raziskovalne oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnosti in potencialnega vpliva prijave in izvedljivosti predloga.
(11)
Pri oceni raziskovalne oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnosti in potencialnega vpliva prijave in izvedljivosti predloga se upošteva povprečna ocena recenzentov.
(12)
V humanistiki recenzent pri oceni družbeno-ekonomske oziroma kulturne relevantnosti rezultatov upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta na področju kulture.
(13)
V pomoč pri oceni so recenzentom lahko tudi kvantitativne ocene vodje projektne skupine iz 35. člena. Če ni v metodologiji določeno drugače, se:
-
v prvi fazi ocenjuje vodja projekta;
-
v drugi fazi ocenjuje celotna projektna skupina;
-
pri podoktorskih projektih ocenjuje samo podoktoranda.