36. člen
(poseben postopek dodeljevanja v primeru investicijskih transferov občinam)
Prijava na javni razpis mora vsebovati:
-
lokacijo naložbe z navedbo poteka infrastrukturnega objekta, če gre za linijski objekt,
-
investicijski program z opredeljenim obsegom del po posameznih letih, oziroma drugo investicijsko dokumentacijo v skladu z veljavnimi predpisi,
-
poročilo o že izvršenih delih, če gre za fazno izgradnjo,
-
finančno konstrukcijo z navedbo virov financiranja s časovno dinamiko koriščenja sredstev,
-
dokumentirano izjavo investitorja o zagotovitvi ostalih sredstev,
-
gradbeno dovoljenje,
-
izpolnjen vzorec pogodbe in
-
druge dokumente v skladu z razpisno dokumentacijo.
Po prejemu sklepa o izbranih projektih je prijavitelj dolžan pripraviti in dostaviti naslednjo dokumentacijo, za vsak odobren projekt posebej:
-
bančno garancijo kot garancijo za namensko porabo sredstev in dokončanje naložbe ter dokumentirano izjavo investitorja, da so ostali viri sredstev zagotovljeni,
-
objavo javnega razpisa za oddajo del in/ali nabavo opreme,
-
zapisnik in poročilo komisije o odpiranju ponudb,
-
sklep o izbiri izvajalca,
-
izvajalsko pogodbo s predračunom.
Na podlagi te dokumentacije se podpiše pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki je lahko tudi večletna.
36.a člen
(poseben postopek dodeljevanja v primeru prenosa državnega premoženja v last ali upravljanje lokalnih skupnosti z namenom vlaganja tega premoženja v regionalne razvojne projekte)
Predmet prenosa je brezplačni prenos premičnin in nepremičnin v lasti države (v nadaljnjem besedilu: stvarno premoženje).
Postopek se začne z imenovanjem komisije za vodenje in nadzor postopka prenosa stvarnega premoženja (v nadaljnjem besedilu: komisija) in konča s prenosom lastninske ali posestne pravice oziroma pravice upravljanja stvarnega premoženja na lokalno skupnost ali z odločitvijo komisije, da se postopek prenosa ustavi.
Komisija je sestavljena iz članov, ki jih imenuje predstojnik državnega organa, ki prenaša stvarno premoženje ter predsednika, ki ga imenuje minister, pristojen za regionalni razvoj. V komisijo so lahko imenovane tudi zunanje neodvisne in strokovne osebe. Strokovna in administrativna opravila za komisijo opravlja državni organ, ki prenaša stvarno premoženje. Stroški dela komisije bremenijo državni organ, ki prenaša stvarno premoženje.
Pristojnosti komisije so predvsem naslednje:
–
koordinira pripravo programa prenosa stvarnega premoženja, ki lahko vsebuje enega ali več predmetov prenosa;
–
ugotavlja skladnost predloga prenosa stvarnega premoženja z določilom 21. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99);
–
vodi in nadzira izvedbo ostalih dejanj postopka prenosa, odobri posamezna dejanja v okviru postopka ali državnemu organu, ki prenaša stvarno premoženje predlaga, da dopolni ali odpravi nastale pomanjkljivosti;
–
za izvedbo posameznih dejanj v postopku lahko pooblasti strokovne osebe ter pravne ali finančne svetovalce;
–
izvede dogovor z zainteresiranimi lokalnimi skupnostmi, poda poročilo o opravljenih dejanjih in predlaga zaključek postopka prenosa stvarnega premoženja;
–
opravlja druge naloge, ki so potrebne za uspešno izvedbo prenosa stvarnega premoženja.
Skladnost predloga prenosa stvarnega premoženja z določilom 21. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99) se dokazuje z uporabo prenesenega stvarnega premoženja v razvojnih projektih, ki so vključeni v regionalni razvojni program ali skupni razvojni program. Do sprejema razvojnih programov, ugotavlja skladnost predloga prenosa stvarnega premoženja z razvojnim namenom projekta, komisija.
Prenos stvarnega premoženja se izvede na podlagi sprejetega programa prenosa. Program prenosa se lahko nanaša na enega ali več predmetov prenosa. Program prenosa mora obsegati:
–
pravni temelj prenosa;
–
opis stvarnega premoženja, ki je zajeto v programu prenosa;
–
opredelitev ciljev prenosa in dokazila, s katerimi se utemeljuje, da bo stvarno premoženje s strani lokalne skupnosti dejansko uporabljeno za regionalne razvojne projekte;
–
mnenje pristojne regionalne razvojne agencije;
–
pri nepremičninah: izpis iz zemljiške knjige ali druge listine, ki izkazujejo lastništvo nepremičnine;
–
pri premičninah: opis, ki omogoča identifikacijo stvari;
–
obrazložitev pripravljalnih dejanj, ki so bila opravljena v zvezi s prenosom ali navedbo razlogov, zaradi katerih pripravljalna dejanja niso potrebna;
–
ocenitev vrednosti premoženja, razen v primerih, če komisija utemeljeno ugotovi, da bi bili stroški cenitve nesorazmerni z vrednostjo premoženja;
–
predlog pogodbe z lokalno skupnostjo o prenosu stvarnega premoženja.