(1)
Upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če ta zakon ne določa drugače.
(2)
Upravno sodišče odloča v senatu treh sodnikov:
1.
če gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj, ali če je od odločitve o tožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna,
2.
če tako določa drug zakon.
(3)
Če so izpolnjeni pogoji iz 1. točke prejšnjega odstavka, poda sodnik posameznik, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje, predlog predsedniku sodišča, da se o zadevi odloča v senatu. Predlog sodnik posameznik poda do razpisa pripravljalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do predložitve zadeve na sejo. O predlogu sodnika posameznika odloči predsednik sodišča s sklepom, zoper katerega ni pritožbe. Preostala člana senata se določita na podlagi letnega razporeda sodnikov.
(4)
Pooblastila, ki jih ima sodnik, ima v postopku, v katerem v skladu z drugim odstavkom tega člena sodi senat, predsednik oziroma predsednica senata (v nadaljnjem besedilu: predsednik senata). Pred sejo oziroma narokom ima sodnik poročevalec enaka pooblastila, kot jih ima po določbah tega zakona predsednik senata.
(5)
O obnovi postopka v primeru iz prvega odstavka tega člena odloča sodnik posameznik, v primeru iz drugega odstavka tega člena pa senat treh sodnikov.«.