Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje-RTP Vič

Podzemni vod prečka Ljubljanico, vodotok 1. reda, na območju Studenca in na območju Ižanske ceste.

Podzemni vod poteka ob dveh vodotokih 2. reda, in sicer ob Iščici v dolžini približno 350 m in ob Curnovcu v dolžini približno 100 m.

Ljubljanica se prečka s podvrtavanjem tako, da je teme podzemnega voda vsaj 1 m pod dnom struge Ljubljanice na urejenih odsekih vodotokov in vsaj 1,5 m pod dnom struge pri neurejenih vodotokih. Na tej globini podzemni vod poteka v razdalji med spodnjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih. Delovne ploščadi za podvrtavanje so odmaknjene vsaj 15 m od zgornjega roba brežine Ljubljanice.

Podzemni vod na odseku ob Iščici in ob Curnovcu zaradi hkratnega odmika od obstoječih objektov oziroma zaradi poteka v obstoječi cesti na krajši razdalji poteka v petmetrskem priobalnem zemljišču vodotoka 2. reda reke Iščice in Curnovca. Na teh dveh odsekih se delovni pas na strani proti vodotoku ukine in nadomesti na strani podzemnega voda, ki je bolj oddaljena od roba brežine. Po potrebi se za čas gradnje in vzdrževalnih del predvidi začasna zaščita brežine. Pri vseh potekih v petmetrskem priobalnem pasu ob Iščici se upošteva:

da morajo biti vse prevozne poti in manipulacijske površine izpeljane na tisto stran daljnovoda, ki je bolj oddaljena od roba brežine Iščice;

vsa gradbena in strojna dela, povezana z gradnjo daljnovoda, morajo biti opravljena ob suhem vodostaju reke Save;

dovoljen mora biti le prevoz lahkih gradbenih strojev, ki so nujno potrebni za opravljanje potrebnih del;

gradbeni material se ne sme odlagati na mesta, na katerih je mogoča splavitev ali erodiranje;

med opravljanjem del se na gradbišču zagotovi prisotnost pooblaščene osebe upravljavca vodotoka, ki lahko predpiše strožje varovalne ukrepe.

Križanje in poseganje v struge vodotokov se opravita tako, da se ne spremenijo pretok vode, njena kakovost in biotska pestrost. Pri posegih v vodotoke:

se čim bolj ohranja naravna obvodna zarast;

med gradnjo se ne dovolijo posegi v strugo z materialom, ki vsebuje nevarne spojine;

ob onesnaženju vodotokov se obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš;

pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozije, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov;

med gradbenimi deli se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;

dela, ki posegajo v vodne površine, se opravljajo zunaj drstitvenih dob ribjih vrst.

Načrtovani podzemni vodovod in vse delovne površine so v zakonsko določenih odmikih od vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka, in sicer zunaj priobalnega pasu, ki znaša 15 m pri vodotokih 1. reda in 5 m pri vodotokih 2. reda.

Vse delovne ploščadi za izvedbo podzemnega voda morajo biti zunaj zakonsko določenih odmikov od vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka.

Območje ob Ljubljanici na Studencu ter Ljubljansko barje sta poplavni območji, zato se predvidijo tehnični ukrepi ob morebitni preplavitvi podzemnega voda in spodnjih delov stebrov nadzemnega voda, ureditve v poplavnih območjih pa morajo predvidevati obremenitve zaradi dinamike talne in površinske vode. Na poplavnih območjih se zagotovi, da se zaradi organizacije gradnje ne poslabšajo razmere na poplavnih območjih oziroma da se na teh območjih zagotovijo ukrepi za odstranitev slabih vplivov gradnje na poplavno varnost. Gradnja poteka v suhem vremenu oziroma v obdobju, v katerem je mogoče pričakovati manj padavin.

Zaradi posega v vodno ali priobalno zemljišče, ki je v lasti Republike Slovenije, investitor sklene pogodbo o ustanovitvi služnosti.