(1)
Pri oddaji stvarnega premoženja države v najem, mora biti uporabljena metoda javne ponudbe oziroma javne dražbe.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se oddaja stvarnega premoženja države lahko opravi na podlagi neposredne pogodbe:
1.
v primeru oddaje nepremičnin v najem, če je država manj kot 50% solastnik nepremičnine;
2.
v primeru oddaje stanovanj v najem zaposlenim pri neposrednih uporabnikih;
3.
če je glede na ocenjeno vrednost najemnine in trajanje najema, predviden letni prihodek nižji od 500.000 tolarjev, in
4.
če javna dražba oziroma javna ponudba ni uspela v roku dveh mesecev po končani neuspeli licitacijski metodi.
(3)
Odločitev o oddaji sprejme vlada s potrditvijo programa najema, kar pa ne velja za nepremičnine, v katerih se izvaja počitniška dejavnost, kjer odločitev sprejme predstojnik uporabnika.