(1)
Ponujanje storitev dostopa in ogleda kulturne dediščine na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino je dovoljeno le pod pogojem, da se zagotovi:
-
minimalen možen stik s končnimi uporabniki v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, in
-
razkuževanje rok za končnega uporabnika pred vstopom in ob izstopu iz ograjene odprte javne površine z nepremično kulturno dediščino.
(2)
Pri opravljanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka se smiselno upoštevajo vsa higienska priporočila ministrstva in NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki so objavljena na spletni strani ministrstva in NIJZ.
(3)
Število oseb na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino, na katerih se ponuja storitev dostopa in ogleda kulturne dediščine končnim uporabnikom, se omeji na enega končnega uporabnika na deset kvadratnih metrov odprte javne površine oziroma na več končnih uporabnikov, če gre za osebe iz skupnega gospodinjstva. Medosebna razdalja med končnimi uporabniki mora biti najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva.
(4)
Upravljavec ograjene odprte javne površine z nepremično kulturno dediščino zagotovi spoštovanje pogojev iz prvega odstavka tega člena in omejitev iz prejšnjega odstavka.