19. člen
(višina plačil)
(1)
Plačila zaradi degradiranosti okolja se določijo za posamezno kmetijsko gospodarstvo glede na površino prijavljenih kmetijskih zemljišč v uporabi v registru kmetijskih gospodarstev.
(2)
Višina plačila za kmetijsko gospodarstvo zaradi degradiranosti okolja se določi glede na vrsto pridelave, tako da plačilo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi znaša:
-
njive – poljščine: do 200 eurov/ha na leto,
-
vrtnine na prostem: do 250 eurov/ha na leto,
-
vrtnine v zavarovanih prostorih: do 250 eurov/ha na leto,
-
oljčniki z gostoto najmanj do 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri drugih sadnih vrstah: 300 eurov/ha na leto,
-
travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50–200 dreves/ha: do 250 eurov/ha na leto,
-
vinogradi, hmeljišča in drevesnice: do 300 eurov/ha na leto,
-
travinje (trave in travno-deteljne mešanice na njivah in trajno travinje): do 120 eurov/ha na leto.
(3)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka skupno plačilo za posamezno kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 2.500 eurov na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(4)
Ukrep se izvaja kot pomoč v skladu z Uredbo 1535/07/ES. Skupna de minimis pomoč v kmetijstvu, odobrena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 7.500 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči de minimis v kmetijstvu ali zastavljene cilje.
(5)
Poleg pomoči de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšno seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Skupnosti.