8. člen
(karantena)
(1)
V primerih, ko predpisi EU določajo obveznost karantene oziroma izolacije, se takšna karantene oziroma izolacija lahko izvede:
a)
v karantenskem centru izvorne tretje države v primeru nadzora nad boleznimi, razen slinavke in parkljevke, stekline in atipične kokošje kuge (Newcastle disease), če je karantenski center odobren in ga redno nadzorujejo veterinarski strokovnjaki Evropske Komisije,
b)
v karantenskem centru na teritoriju EU, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge 3, ali
c)
na namembnem gospodarstvu.
(2)
Evropska komisija lahko določi tudi karantenske pogoje za prevoz živali med izvornimi gospodarstvi, MVP in namembnimi gospodarstvi.
(3)
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za ozemlja držav članic EU, ki niso navedena v Prilogi 1, če predpisi, veljavni na teh območjih, niso harmonizirani s predpisi EU oziroma niso v skladu s splošnimi določili Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
(4)
Če karanteno odredi uradni veterinar MVP za živali iz prvega in tretjega odstavka tega člena, jo lahko, odvisno od tveganja, odredi:
a)
v karantenskem centru na MVP,
b)
na namembnem gospodarstvu ali
c)
v karantenskem centru v bližini namembnega gospodarstva.
(5)
Za karantenske centre v Republiki Sloveniji veljajo pogoji iz Priloge 3 tega pravilnika. Poleg teh pogojev lahko Evropska Komisija za odobritev karantenskih centrov glede posameznih vrst živali določi posebne pogoje.
(6)
Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja območni urad VURS z odločbo na podlagi vloge imetnika karantenskega centra. Območni urad VURS posreduje odločbo glavnemu uradu VURS, ta pa izvede vse potrebno za uvrstitev karantenskega centra na listo EU odobrenih centrov.
(7)
Listo karantenskih centrov objavlja Evropska Komisija v Uradnem listu EU. Karantenski centri so pod nadzorom veterinarskih strokovnjakov EU v skladu s 15. členom tega pravilnika.
(8)
Izvajanje karantene po tem členu ni možno v karantenskih centrih, ki so namenjeni izključno izvajanju karantene za neharmonizirane živali na MVP.
(9)
Vsi stroški, ki nastanejo z izvajanjem tega člena, se zaračunaju osebi, odgovorni za tovor.