Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

Za zavarovanca:

Osnova za vrsto dela, ki v šifrantu izplačil ni posebej opredeljena, je osnovna plača za obračun.

Če je javni uslužbenec pri istem proračunskem uporabniku razporejen na dve ali več delovnih mest, ki so v različnih plačnih razredih, ali če se mu med mesecem spremeni plačni razred, se izvedeta dva ali več ločenih obračunov plač. Ločeni obračuni so samo pri izračunu »bruto plača 1. stopnja« in »bruto plača 2. stopnja« ter morajo biti prikazani na eni plačilni listi. Plačilne liste so priloga 1 te uredbe in njen sestavni del.

Na plačilni listi so pri neto znesku prikazane vrednosti za:

V skladu z 49. členom ZSPJS izplačana plača (bruto plača 2. stopnje brez tipa izplačil C060 do C140 in od C160 do C300 ter tipov izplačil E in O) ne sme biti nižja, kakor je bila pred prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS. Izračunana razlika se obračuna z vrsto izplačila A040. Ko je razlika do plače v skladu z 49. členom ZSPJS (A040) glede na primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111), prvič negativna ali enaka nič, se preneha izračunavati. S tem na plačilni listi vrsti izplačil Z111 in A040 ni potrebno več prikazati.

Kadar se izračunava plača za delo v skrajšanem delovnem času, se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za skrajšani delovni čas (Z071). Pri izračunu števila normiranih ur (Z061) se upošteva: Z060/Z053 x Z052.

Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah (49.č člen ZSPJS), se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za obračun, ki se ji prištejejo dodatki C010, C020, C030, (C050 ali C051 ali C052) in C150. Ko se od nje odšteje primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111), se dobi razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS (A040). Kadar je razlika negativna, se pri izračunavanju plače upošteva osnovna plača (Z070). Pri izračunu formule za bruto osnovo za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) se upošteva osnovna plača za obračun + A040 + (tip izplačila C) za tekoči mesec, kakor če bi zaposleni delal polni delovni čas.

Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati zmanjšanje osnovne plače funkcionarja iz plačne podskupine A5 zaradi odprave nesorazmerja (prvi odstavek 52.c člena ZSPJS), se pri obračunu plače in na plačilni listi prikaže prevedena plača (Z105), osnovna plača – za obračun V (Z108) in po potrebi tudi korekcijska plača (Z106). Pri izračunu formule za bruto osnovo za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) se upošteva: Z108 + A040 + (tip izplačila C) za tekoči mesec, kakor če bi zaposleni delal polni delovni čas. A040 je pri obračunu plače za funkcionarja iz plačne podskupine A5 enaka nič.

Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati zmanjšanje osnovne plače iz 12. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača – za obračun II (Z114), ki se ugotovi in prikaže tako, da se od osnovne plače (Z070) odšteje zmanjšanje po uredbi (Z115). Pri izračunu formule za bruto osnovo za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) se upošteva: Z114 + A040 + (tip izplačila C) za tekoči mesec, kakor če bi zaposleni delal polni delovni čas. A040 je pri obračunu plače za direktorja enaka nič.

Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati zmanjšanje ali povečanje osnovne plače, se zaradi večje ali manjše obremenjenosti javnega uslužbenca od pričakovanega obsega dela (prvi odstavek 14. člena ZSPJS) pri obračunu plače in na plačilni listi prikaže osnovna plača – za obračun III (Z116).

Če je javni uslužbenec zaposlen pri več uporabnikih proračuna, se mu pri vsakem izplača sorazmerni del plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno pri posameznem uporabniku proračuna.

Ker pripada javnemu uslužbencu v skladu z zakonom minimalna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času, se pri vrstah izplačil tipa C upoštevajo le tisti dodatki, ki se obračunajo in izplačajo za polni delovni čas. Če javni uslužbenec zaradi odsotnosti prejema nadomestila in zato ne dela polni delovni čas, se upošteva bruto urna postavka v razliki do minimalne plače le za ure dela. Tako ugotovljena razlika se prišteje k A010 in dodajo se zneski nadomestil. Razlika med Z100 in prej ugotovljenim zneskom je A030.

Če se odsotnosti evidentirajo in nadomestila obračunajo z enomesečno zamudo, se v postopku iz prejšnjega odstavka poračuna že izplačana razlika do minimalne plače za ure odsotnosti.

Če javni uslužbenec prejema del plače pri enem in del plače pri drugem uporabniku proračuna, se A040 razdeli na uporabnike proračuna sorazmerno, in sicer: A040/174 se primerja na bruto urno postavko plače javnega uslužbenca iz drugega odstavka 49. člena ZSPJS pri posameznem uporabniku proračuna in se upošteva pri uporabniku proračuna, pri katerem ima javni uslužbenec nižjo bruto urno postavko.

Pri izračunavanju plače po tej uredbi se morajo vse vrednosti zaokroževati na dve decimalki natančno.

Vsi dodatki, ki so upoštevani v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) oziroma v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca – pretekli mesec (Z124), so med izplačili ponovno izračunani in prikazani samo od normiranih ur rednega dela. V prvem mesecu prehoda na nov obračun plač po ZSPJS velja, da je Z124 = Z120.

Kadar je pri izračunavanju plače funkcionarja iz plačne podskupine A1, A2, A4 (razen ustavnega sodnika, državnega tožilca in državnega pravobranilca) treba upoštevati odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah (49. č člen ZSPJS), se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za obračun, ki se ji prištejejo dodatki C010, C020, C030, (C050 ali C051 ali C052) in C150. Ko se od nje odšteje primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111), zmanjšan za pet odstotkov, se dobi razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS (A040). Kadar je razlika negativna, se pri izračunavanju plače upošteva osnovna plača (Z070). Pri izračunu formule za bruto osnovo za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) se upošteva: osnovna plača za obračun + A040 + (tip izplačila C) za tekoči mesec, kakor če bi zaposleni delal polni delovni čas.

Sredstva, ki se namenjajo za izplačilo redne delovne uspešnosti, se zagotavljajo iz finančnih sredstev tekočega leta.

Če je treba izvesti poračune plač za preteklo obdobje pred prvim obračunom plače po ZSPJS, se poračuni izvedejo po izračunih, ki so se uporabljali pred prvim obračunom plače po ZSPJS.

Pripravniku se določi osnovna plača na podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu oziroma izpitu, določenem po posebnih predpisih, in sicer tako, da je njegova osnovna plača med pripravništvom za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače tega delovnega mesta oziroma naziva razen, če področni zakon ne določa drugače.

Delež razlike za odpravo nesorazmerja (Z113), ki je ugotovljen pri prehodu javnega uslužbenca v nov plačni sistem, pripada javnemu uslužbencu od maja 2008. Delež se poračuna za pripadajoče mesece (število pripadajočih mesecev x Z113) pri prvi plači, izračunani na osnovi določil ZSPJS. Za mesece, ko je javni uslužbenec na porodniškem dopustu, v neplačani in neupravičeni odsotnosti, ko je odstranjen z dela, ko čaka na delo in ko prejema refundirano nadomestilo med bolniško odsotnostjo, se delež za odpravo nesorazmerja ne izračuna in ne izplača. Delež za odpravo nesorazmerja v primeru bolniške odsotnosti v breme organizacije se korigira s faktorjem bolniške odsotnosti.

Osnovna plača se v skladu s 15. členom ZSPJS zaradi zaposlitve za določen čas lahko poveča le z določenim številom plačnih razredov. Pri tem se za osnovo vedno upošteva plačni razred, ki je določen za zaposlitev na takem delovnem mestu ali s takim nazivom za nedoločen čas.

Pri napredovanju javnega uslužbenca na istem delovnem mestu v višji naziv se za odpravo nesorazmerja upoštevata nespremenjena prevedena plača javnega uslužbenca (Z105) in primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111), izračunana za prejšnji naziv. Za višji naziv se ponovno izračunajo primerljivi znesek plače, določen po ZSPJS (Z104), korekcijska osnovna plača (Z106) in skupna razlika za odpravo nesorazmerja (Z107).

Zaradi načina izračuna bruto osnove za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) in bruto osnove za izračun nadomestila plače v breme delodajalca – pretekli mesec (Z124), pri čemer se upoštevajo tudi spremenljivi dodatki (dodatki pod posebnimi pogoji dela v rednem delovnem času), se po izračunu Z104 in A040 izračunajo vse vrste izplačil, ki Z120 in Z124 zajemata.

Če javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova dodatne tedenske učne obveznosti, se plačilo za povečano tedensko učno obveznost določi tako, da se mesečni obseg opravljenih ur, ki se štejejo kot povečana tedenska učna obveznost, pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za faktor povečane učne obveznosti (nadobremenitve) (Z600).

Če je javnemu uslužbencu v skladu s petim odstavkom 14. člena ZSPJS določena zmanjšana tedenska učna obveznost, se mu bruto plača ustrezno zniža. Znesek zmanjšanega plačila se določi tako, da se mesečno število ur zmanjšanega obsega dela (podobremenitve) pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za ustrezni faktor zmanjšanega obsega dela (podobremenitve) (Z600).

Faktor za izračun povečane pedagoške oziroma učne obveznosti (Z600) iz 25. in 26. odstavka tega člena znaša od 1,00 do 1,30, in sicer:

Če javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova dodatne tedenske pedagoške obveznosti, se plačilo za dodatno tedensko pedagoško obveznost določi tako, da se število ur dejanske dodatne tedenske pedagoške obveznosti, določene v skladu s 63. členom Zakona o visokem šolstvu, pomnoži z vrednostjo mesečne osnovne plače za obračun ter deli s 40. To se pomnoži s faktorjem za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z603).

Faktor za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z602) iz osemindvajsetega odstavka tega člena znaša od 2,65 do 3,00, in sicer: