Uredba o dodeljevanju vlakovnih poti, uporabnini in režimu učinkovitosti na javni železniški infrastrukturi

Z režimom učinkovitosti se vzpodbuja zmanjševanje motenj v železniškem prometu in izboljšuje kakovost železniških storitev. Upravljavec in prevozniki zagotovijo osebje za posredovanje, spremljanje, vrednotenje in dokončno potrjevanje podatkov, potrebnih za izvajanje režima učinkovitosti.

Prevoznikom zaradi motenj v železniškem prometu, ki nastanejo zaradi nepravočasne najave izvajanja obsežnejših investicij na železniški infrastrukturi, pripada denarno nadomestilo za nastale stroške. Obračun se izvaja na osnovi metodologije, ki jo sprejme upravljavec ob predhodnem soglasju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, v kateri se opredelijo roki najave izvajanja investicij. Metodologija iz prejšnjega stavka je del režima učinkovitosti, ki jo upravljavec objavi v Programu omrežja. Investitor izplača priznano povračilo stroškov prevoznikom upravljavcu, na podlagi izstavljenega zahtevka za posamezno investicijo. Upravljavec izplača denarno nadomestilo za priznane stroške prevoznikom v imenu in za račun investitorja.

Osnovni element režima učinkovitosti je točnost vlaka glede na njegovo dodeljeno vlakovno pot, izražena z zamudo. Točnost vlakov se ugotavlja na dogovorjenih merilnih mestih vožnje, to so prometne točke (postaje izmenjave prometa vlakov, izhodne, medpotne in končne postaje), ki so določene kot točke vožnje vlaka.

Vzroki za nastanek zamude se delijo na primarne, sekundarne in zunanje. Za primarne zamude v železniškem prometu je odgovoren upravljavec ali prevoznik, lahko pa se odgovornost za posamezno zamudo porazdeli med oba. Za vsako nastalo zamudo zaradi primarnih vzrokov, ki je nastala na železniškem omrežju, upravljavec povzročitelju zaračuna ustrezno denarno nadomestilo. Za zamude, ki so posledica sekundarnega ali zunanjega vzroka, in za zamude, nastale po krivdi drugih upravljavcev infrastrukture in prevoznikov izven Republike Slovenije, se nadomestilo ne obračuna.

Evidenco gibanj vseh vlakov in zamud vodi upravljavec, ki tudi določi vzrok za vse zamude, razen za tiste, ki so nastale po prevoznikovi krivdi. Za te zamude vzroke določi prevoznik, ki je povzročil zamudo.

Če se prevoznik ne strinja z odgovornostjo za nastanek zamude, jo z utemeljitvijo zavrne. Če se upravljavec z zavrnitvijo ne strinja, skušajo upravljavec in prevozniki v nadaljnjem postopku obravnave spornih zamud ugotoviti vzrok in odgovornost za te zamude.

Če vzroka za nastanek zamude iz prejšnjega odstavka ni možno določiti, se taka zamuda označi kot zamuda, za katero je potrebna nadaljnja raziskava. Za potrebe ugotavljanja vzrokov teh zamud upravljavec in prevozniki ustanovijo skupni organ za reševanje spornih primerov, ki poskuša doseči poravnavo na način, da ugotovi odgovornost za nastanek sporne zamude. V primeru, da se odgovornost ne da ugotoviti oziroma ni doseženega soglasja o odgovornosti, se zamude enakomerno porazdelijo med vsemi vpletenimi strankami.

Če se katera od strank ne strinja s porazdelitvijo zamud, lahko vloži pritožbo regulatornemu organu. Za pritožbeni postopek se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Za vlake upravljavca, namenjene za vožnjo vozil za vzdrževanje, obnovo ali gradnjo javne železniške infrastrukture, se zamude ne obračunavajo. Poleg teh se zamude ne obračunavajo za lokomotivske vlake za določen namen v tovornem in potniškem prometu in za prazne garniture v potniškem prometu (ad hoc lokomotivske vlakovne poti).

Model zaračunavanja nadomestila za zamude, vrednost nadomestila in natančnejši opis postopkov vnosov, potrjevanja in obravnave zavrnjenih zamud upravljavec določi v programu omrežja.