110. člen
(drugi pogoji)
(1)
Mentor ne more usposabljati več kot tri mlade raziskovalce hkrati. V kvoto mladih raziskovalcev se ne štejejo tisti, ki jim status mladega raziskovalca miruje zaradi dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali so ga že izkoristili med statusom mladega raziskovalca v trajanju najmanj šest mesecev. Kvoto mladih raziskovalcev v usposabljanju pri posameznem mentorju agencija preveri ob podpisu pogodbe.
(2)
Raziskovalec lahko postane mentor največ vsako drugo leto. V posamezni RO mora biti med mentorji najmanj 25 odstotkov mlajših mentorjev.
(3)
Kandidat za mlajšega mentorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na poziv poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata in največ petnajst let po letu zagovora diplome, dosežene po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma od zagovora diplome druge stopnje.
(4)
Če je kandidat za mlajšega mentorja izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo v trajanju več kot šest mesecev, se čas po letu zagovora prvega doktorata oziroma čas po letu zagovora diplome, dosežene po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma po letu zagovora diplome druge stopnje, določen v tretjem odstavku tega člena, podaljša za eno leto.
(5)
Če RO ne more predlagati ustreznega števila mlajših mentorjev, o potrditvi izbranih mentorjev s sklepom odloči direktor na predlog ZSA.
(6)
Če se program izvaja na več RO, mora biti razpored mentorjev v obdobju financiranja raziskovalnega programa po RO sorazmeren s sredstvi programa na teh RO ali v skladu s pisnim dogovorom, ki ga podpišejo vodja raziskovalnega programa in zakoniti zastopniki vseh RO, ki sodelujejo pri izvajanju raziskovalnega programa in imajo statusno obliko zavoda.