21. člen
Določanje presežnih delavcev
(1)
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(2)
Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja tudi delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe.
(3)
Za ugotavljanje in določanje delavcev, katerih delo na določenem delovnem mestu trajno ni več potrebno (presežkov delavcev), se uporabljajo merila in kriteriji po naslednjem vrstnem redu:
-
delovna uspešnost;
-
strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti;
-
delovne izkušnje;
-
delovna doba;
-
zdravstveno stanje;
-
socialno stanje.
(4)
Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve so delovni rezultati, ki poleg količine, kvalitete in gospodarnosti vsebujejo tudi prizadevnost, inovativnost, inventivnost delavca. Kriteriji morajo biti točkovani. Za ocenjevanje se uporabi redna mesečna ocena delovne uspešnosti v podjetju, za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka. Delovni rezultati se morajo upoštevati za vsakega delavca posebej.
(5)
V primeru, da ima več delavcev enako delovno uspešnost, se ocenjuje strokovna izobrazba in potrebna dodatna znanja po naslednjih merilih:
Štev. točk 1. strokovna izobrazba delavcev a)strokovna izobrazba delavca je v skladu z veljavno sistemizacijo delovnega mesta 5 b)strokovna izobrazba delavca odstopa od veljavne sistematizacije delovnega mesta le po usmeritvi, stopnja ustreza 3 c)delavcu je že po stari zakonodaji bila priznana z delom pridobljena delovna zmožnost 2 d)strokovna izobrazba delavca je nižja od zahtevane izobrazbe v veljavni sistemizaciji delovnega mesta 0 2. potrebna dodatna znanja a)delavec ima dodatna znanja, ki se zahtevajo po veljavni sistemizaciji delovnega mesta in se izkazujejo s potrdilom 2 b)delavec ima dodatna znanja v stroki, ki se ne zahtevajo po veljavni sistemizaciji delovnega mesta 1 c)delavec nima potrebnih dodatnih znanj, ki se zahtevajo po veljavni sistemizaciji delovnega mesta 0
Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.
(6)
Delovne izkušnje se upoštevajo v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj delavcev.
Ocenjuje se jih po naslednjih merilih:
Štev. točk 1. delovne izkušnje za delovno mesto a) delavec nima potrebnih delovnih izkušenj, ki se zahtevajo po veljavni sistematizaciji delovnega mesta 0 b) delavec ima delovne izkušnje najmanj v trajanju, ki se zahteva po veljavni sistematizaciji delovnega mesta 1 c) delavec ima do 10 let delovnih izkušenj 2 d) delavec ima od 10 do 20 let delovnih izkušenj 3 e) delavec ima nad 20 let delovnih izkušenj 4
Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.
(7)
Delovna doba se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj in delovnih izkušenj.
Štev. točk Ocenjuje se jo po naslednjih merilih: 1. delovna doba a) delavec ima od 0 do 5 let delovne dobe 0 b) delavec ima od 5 do 10 let delovne dobe 1 c) delavec ima od 10 do 15 let delovne dobe 2 d) delavec ima od 15 do 20 let delovne dobe 3 e) delavec ima nad 20 let delovne dobe 4
Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.
(8)
Zdravstveno stanje delavca se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj, delovnih izkušenj in delovne dobe.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so v organizaciji oziroma pri delodajalcu utrpeli poškodbe pri delu.
Pri tem je potrebno izhajati iz zdravstvene dokumentacije in zdravniških spričeval.
(9)
Socialno stanje se ugotavlja šele takrat, kadar je določeno število delavcev po vseh zgoraj navedenih merilih izenačeno.
Socialno stanje se ugotavlja na podlagi dohodka na družinskega člana. Pri tem se upošteva:
-
število družinskih članov;
-
zaposlenost družinskih članov;
-
število nepreskrbljenih otrok;
-
dohodek od obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, kmetijske dejavnosti ter dohodek na podlagi lastništva oziroma solastništva v zasebnih in mešanih organizacijah oziroma delodajalcih;
-
drugi viri dohodkov.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo tisti delavci, za katere se ugotovi, da imajo nižji osebni dohodek na družinskega člana.
(10)
Kriterije se uporablja le po metodi izključevanja, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo določena možnost uporabe tudi kumulativne metode. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativno metodo, ima največjo težnost (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težnost vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.
(11)
S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, se lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
(12)
Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
(13)
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
(14)
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
(15)
Delavec, ki je na začasnem čakanju na delo, ali delavec, ki mu je odpovedano delovno razmerje pa čaka na delo v šest mesečnem odpovednem roku, ima pravico do izrabe letnega dopusta in do nadomestila za izrabo letnega dopusta.