29. člen
Varnost in zdravje pri delu
(1)
Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.
(2)
Delodajalec ima kot nosilec varnega dela predvsem naslednje obveznosti:
-
prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, zlasti z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo in delovnih ter tehnoloških postopkov, z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca;
-
prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznavanjem stroke doma in v svetu;
-
zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma škodljivimi delovnimi postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri;
-
razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu vključno s tehnologijo organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja;
-
posvetovati se mora z reprezentativnim sindikatom o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij;
-
omogočiti mora sodelovanje medicine dela pri proučevanju vzrokov za obremenitve delavcev pri odkrivanju vzrokov poklicnih bolezni in pri predlaganju ukrepov za njihovo omejevanje;
-
pri nižjih temperaturah se delo normalno izvaja do temperature -8 stopinj C, pri nižjih temperaturah se izvajajo dela samo s pogojem, da so delavci opremljeni z ustreznimi osebnimi varovalnimi sredstvi. Za delo pri nižjih temperaturah je treba poskrbeti tudi za tople napitke in za urejen prostor za občasno ogrevanje delavcev. Pri višjih temperaturah se normalno dela do +45 stopinj C;
-
sindikalni zaupnik mora biti obveščen o vsaki hujši poškodbi pri delu, kolektivni nesreči, poklicni bolezni in prepovedi dela;
-
o vzrokih hujših poškodb pri delu in o ugotovljenih škodljivostih na delu mora podjetje oziroma delodajalec z obdobnim poročilom obveščati sindikalnega zaupnika, vključno z izvajanjem zdravstvenega varstva delavcev, kar se opredeli v kolektivni pogodbi na ravni podjetja oziroma delodajalca;
-
delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delih imajo pravico do zaščitnih sredstev, do zaščitne prehrane in pijače med delom ter rednih preventivnih zdravstvenih pregledov. V primerih medicinsko programiranega aktivnega oddiha se seznami upravičencev določijo v letnih programih podjetja oziroma delodajalca;
-
delavec ima pravico zahtevati odškodnino za izgubo zdravja zaradi poškodb na delu ali škodljivih vplivov na delo. Višina odškodnine se uveljavlja po standardih zavarovalnih in sodnih institucij;
-
delavcem, ki delajo pri zdravju škodljivih delih in nalogah, kjer so prekoračeni MDK in ostali standardi, je prepovedano odrejati delo preko polnega delovnega časa. Na takšna dela se ne sme odrejati oziroma zaposlovati delavcev mlajših od 18 let.
(3)
Vsi ukrepi, ki so povezani z varstvom pri delu in varovanjem zdravja delavcev, so strošek delodajalca.
(4)
Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi in ustnimi navodili delodajalca, opraviti osnovni tečaj iz varstva pri delu, se permanentno izobraževati iz varstva pri delu, ter preverjati svoje znanje in usposobljenost s tega področja.
(5)
V primeru suma vinjenosti ali stanja pod vplivom narkotikov sme delodajalec oziroma pooblaščeni delavec zahtevati izvedbo testa.